VDSS Sodba Pdp 318/2021

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka zagotovila tožniku tedenski počitek 21. 5. 2017 od 9.30 ure do 9.30 ure naslednjega dne. To obveznost lahko delodajalec izpolni tudi tako, da je del tedenskega počitka v enem koledarskem dnevu, del pa v naslednjem dnevu. Bistveno je, da je toženka zatrjevala in dokazala njeno izpolnitev v 24-urnem obdobju; trditve o prekoračitvi trditvene podlage niso utemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe.

II. Tožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni plačati 271,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2017 do plačila. Višji tožbeni zahtevek (plačilo 2.983,20 EUR s pripadki) je zavrnilo. Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka.

2. Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni in stroškovni izrek sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da so ugotovitve sodišča prve stopnje protispisne, ker iz mesečnega načrta dela in usposabljanja v letu 2017 za dneve: 6. 5., 10. 5., 4. 7., 15. 7., 24. 8., 25. 8., 26. 8., 27. 8., 28. 8. in 22. 9. ne izhaja, da je bil tožniku v navedenih dnevih v času od 18. ure dalje zagotovljen tedenski počitek, temveč so bile do 7.50 ure naslednjega dne zabeležene »nočne aktivnosti«, ki predstavljajo dnevni počitek. Dokazna ocena je zmotna in pomanjkljiva, ker je sodišče verjelo izpovedi poročnice in poveljniku čete, ne da bi pojasnilo, zakaj jima je verjelo in zakaj izpoved tožnika in njegovih sodelavcev ne zdrži kritične presoje. Sodišče je zmotno ocenilo izpoved A.A., češ da ni potrdil izpovedi tožnika, da je 11. 5. 2017 čistil opremo. Orožje je del opreme, zato dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče ni pojasnilo, zakaj bi bilo nelogično, da bi moral tožnik čistiti orožje. Dejanski zaključek o zagotovitvi tedenskega počitka 21. 5. 2017, od 9. ure do 9. ure naslednjega dne, je izven trditvene podlage toženke, ki je pred sodiščem navajala, da se je tedenski počitek pričel ob 12. uri. Sicer pa je zmotna ugotovitev sodišča, da se tožnik ni udeležil sestanka s poročnico in poveljnikom oddelka in da ni pripravljal vozil, saj je B.B. povedal, da so se priprave izvajale dan pred patruljo. Ne strinja se z zaključkom, da mu je toženka zagotovila tedenski počitek 8. 6. 2017. V tem delu ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti. Iz obrazložitve ni razvidno, ali je sodišče upoštevalo čas od 0.00 ure do 24.00 ure ali drugo časovnico, zato dokazne ocene ni mogoče preveriti. Glede zagotovitve tedenskega počitka 22. 6. 2017 je sodišče zgolj navedlo, da sledi izpovedi nadrejenih, da ta dan ni opravljal nalog in usposabljanja, ni pa pojasnilo, zakaj ni upoštevalo izpovedi tožnika in sodelavcev. V tem delu sodba ni obrazložena. Nadalje se sodišče ni opredelilo, do kdaj naj bi trajal tedenski počitek 4. 7. 2017 oziroma 5. 7. 2017. Sodišče je selektivno povzelo izpovedi tožnikovih prič in iskalo neskladja, medtem ko je nekritično sledilo izpovedbam nadrejenih. Ne strinja se z zaključkom, da mu je toženka zagotovila tedenski počitek od 15. 7. 2017 od 18. ure do 18. ure naslednjega dne. Sodišče je namesto izpovedi sodelavca tožnika sledilo izpovedbama tožniku nadrejenih, ker naj bi bili skladni z listinsko dokumentacijo, čeprav tega ni pojasnilo. Napačen je zaključek sodišča o zagotovitvi spornih dnevov tedenskega počitka v avgustu, septembru in oktobru 2017. Priprave na naloge varovanja v C. so se opravljale dan ali dva prej. Zaradi opravljanja funkcije četnega zaupnika ni bil razbremenjen delovnih obveznosti. Zanj je opravljanje te funkcije predstavljalo dodatno breme. Pripadniki so se nanj obračali največkrat takrat, ko so koristili dan tedenskega počitka. Sodišče ni upoštevalo pomena četnega zaupnika za medsebojne odnose med pripadniki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Strinja se z razlogovanjem sodišča prve stopnje.

5. Tožnik je bil od 21. 4. 2017 do 30. 10. 2017 na opravljanju vojaške službe v misiji KFOR 35 na Kosovem. Opravljal je dela in naloge vojaka namerilca. Sodišče prve stopnje je zavrnilno njegov zahtevek iz naslova plačila odškodnine za 22 neizkoriščenih dni tedenskega počitka, ker je ugotovilo, da mu je toženka tedenski počitek zagotovila.

6. V postopku na prvi stopnji tožnik ni določno navedel, da je imel v letu 2017 na dneve: 6. 5., 10. 5., 4. 7. in 15. 7., 24. 8., 25. 8., 26. 8., 27. 8., 28. 8. in 22. 9., od 18. ure do 7.50 ure naslednjega dne, zabeležene „nočne aktivnosti“ kot dnevni počitek, ki mu sledi tedenski počitek v neprekinjenem trajanju 24 ur. Tovrstne navedbe so nedopustne pritožbene novote (337. člen ZPP). Zato je v zvezi s tem neutemeljen tudi očitek protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) glede vsebine mesečnih načrtov dela in usposabljanja.

7. Zaključek sodišča, da je imel tožnik 6. 5. 2017 od 18. ure dalje zagotovljen tedenski počitek v trajanju 24 ur, temelji na izpovedi prič D.D. in E.E., ne zgolj na mesečnem načrtu dela in usposabljanja. Ne drži pritožbeni očitek, da v izpodbijani sodbi ni dokazne ocene oziroma da je ta pomanjkljiva, češ da niso razvidni razlogi, zakaj sodišče ni verjelo tožniku in sodelavcem (smiselno uveljavljana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče je svojo dokazno oceno v zvezi zagotavljanjem tedenskega počitka ustrezno obrazložilo. Glede na izvedene dokaze je pač oblikovalo dokazno oceno, da dela v 24-urnem obdobju ni bilo.

8. Pritožba z navedbami, da je izpoved tožnika o odrejenem čiščenju opreme na prosti dan 10. 5. 2017 potrdil sodelavec A.A., ki je izpovedal, da je tega dne potekalo čiščenje orožja, neutemeljeno v en koš tlači čiščenje orožja in opreme. Pritožbena trditev tožnika o čiščenju orožja na prosti dan je tudi sicer neprepričljiva zaradi dejstva, da na prost dan pripadnik nima orožja pri sebi, temveč je v orožarni. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka dokazala, da je tožniku navedenega dne od 18. ure dalje zagotovila 24-urni tedenski počitek.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka zagotovila tožniku tedenski počitek 21. 5. 2017 od 9.30 ure do 9.30 ure naslednjega dne. To obveznost lahko delodajalec izpolni tudi tako, da je del tedenskega počitka v enem koledarskem dnevu, del pa v naslednjem dnevu. Bistveno je, da je toženka zatrjevala in dokazala njeno izpolnitev v 24-urnem obdobju; trditve o prekoračitvi trditvene podlage niso utemeljene. Glede na izpovedi tožniku nadrejenih, ki ju potrjujejo listine, iz katerih ne izhaja, da bi imel tožnik na navedeni dan odrejene priprave na patruljo, sodišče pravilno ni sledilo izpovedi tožnika in sodelavca B.B..

10. V smislu kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen niti pritožbeni očitek, ki se nanaša na zagotovitev tedenskega počitka 8. 6. 2017. Ključno je, da gre za nepretrgano 24-urno obdobje, ne pa začetek in konec tega obdobja. Enako velja za tožnikove navedbe glede usposabljanja 22. 6. 2017. Ker sta priči D.D. in E.E. izpovedali, da so bila usposabljanja namenjena le tistim pripadnikom, ki niso imeli tedenskega počitka, je sledilo evidenci tedenskega počitka, da je bil tožnik ta dan prost, kar je tudi potrdil s podpisom. Dokazna ocena sodišča ne temelji le na izpovedi nadrejenih, kot zmotno navaja pritožba, temveč tudi na navedeni listini. Sodba je tudi v tem delu obrazložena in jo je mogoče preizkusiti.

11. Tudi glede zagotovitve tedenskega počitka 4. 7. oziroma 5. 7. pritožba neutemeljeno očita sodišču, da se ni opredelilo do ure začetka tedenskega počitka. Do tega se je sodišče implicitno opredelilo, ko se je oprlo na mesečni načrt dela in usposabljanja, da je imel tožnik na ta dan predvidene delovne naloge do 18. ure zvečer. Sploh pa je bistven jasen dokazni zaključek, da tožnik nalog v 24-urnem obdobju ni izvajal, predvsem pa mu to ni bilo ukazano s strani nadrejenih.

12. Pritožba nadalje izpodbija razlogovanje sodišča prve stopnje, ki se nanaša na zagotovitev tedenskega počitka v 24-urnem obdobju v dnevih 15. 7. in 16. 7. Sodišče se je utemeljeno oprlo na izpovedi nadrejenih D.D. in E.E., ki sta skladni z mesečnim načrtom dela, iz katerega izhaja, da je bil tožnik 15. 7. prost od 18. ure do 18. ure naslednjega dne. Nestrinjanje tožnika z dokazno oceno sodišča ni utemeljeno.

13. Sodišče ni sledilo tožnikovim navedbam glede priprav na operativne naloge v C. 27. 8., saj so bile te opravljene 23. 8., kar je razvidno iz mesečnega načrta dela za mesec avgust. Nadrejeni E.E. je izpovedal, da so imeli 23. 8. priprave na nalogo, ki so jo nato izvedli 28. 8. Izpoved je v tem delu skladna z vsebino mesečnega načrta, zato so neutemeljene pritožbene navedbe o nasprotju med izpovedjo in listino. Na drugi strani sodelavca A.A. in B.B. nista potrdila navedb o tožnikovi udeležbi na patrulji. Posledično je sodišče utemeljeno štelo, da tožnik ni dokazal, da mu je bilo odrejeno delo v opazovalnici.

14. Kot je še razlogovalo sodišče prve stopnje, je toženka zagotovila tožniku tedenski počitek v dnevih 6. - 7. 9. in 7. - 8. 9. Pritožba tej presoji nasprotuje, ker sta tožnik in sodelavec izpovedala drugače. Vendar pa je sodišče utemeljeno sledilo izpovedi nadrejene D.D., ki je skladna z evidenco tedenskega počitka, katero je tožnik potrdil s svojim podpisom. Enako velja za pritožbeno zavzemanje glede opravljanja nalog priprav na patruljo 1. 10. Tudi o tem ima sodba ustrezne razloge, ki omogočajo preizkus. Nadalje pritožba glede spornih dni (16. - 17. 10., 17. - 18. 10. 2017 in 18. - 19. 10. 2017) pavšalno navaja, da sodišče pri oblikovanju dokazne ocene ni pojasnilo skladnosti listinske dokumentacije z izpovedjo nadrejenih, kar ne drži. Sodišče je v 19. točki obrazložitve navedlo listine (mesečni načrt dela in usposabljanja za oktober in evidenco tedenskega počitka), na katere je oprlo presojo o zagotovitvi tedenskega počitka v trajanju 24 ur, kar sta potrdila oba nadrejena v svoji izpovedi.

15. Zgolj dejstvo, da je imel tožnik na misiji tudi funkcijo četnega zaupnika, še ne pomeni, da ni mogel imeti zagotovljenega tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi moral tožnik razgovore z vojaki opraviti ravno na dan počitka, da bi bilo mogoče ugotoviti kršitev pravice do tedenskega počitka.

16. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

17. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154 in 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.10.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 286/2021
• VDSS Sodba Pdp 161/2021
• VDSS Sodba in sklep Pdp 62/2021