<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 67/2021

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2021:PSP.67.2021
Evidenčna številka:VDS00048376
Datum odločbe:07.07.2021
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), mag. Lilijana Strban
Področje:SOCIALNO VARSTVO
Institut:denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)

Jedro

Sicer je pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, kar velja tudi za uveljavljanje višjih denarnih prejemkov zaradi zanikanja zunajzakonske skupnosti kot v predmetni zadevi, potrebno prvenstveno izhajati iz 1. odst. 6. člena ZSVarPre. Po cit. določbi ZSVarPre je vsakdo primarno po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati. Ker tožnikoma zakonske domneve o obstoju zunajzakonske skupnosti ob treh skupnih otrocih, čeprav zanje ne skrbita, prijavljenem v ločenem gospodinjstvu, na istem naslovu v istem stanovanju tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo izpodbiti, pritožba ne more biti uspešna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 24. 4. 2020 in Centra za socialno delo A. št.: ... z dne 14. 1. 2020 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta izpodbijani odločbi o priznani denarni socialni pomoči tožnikoma v višini 630,94 EUR mesečno od 1. 11. 2019 do 29. 2. 2020, pravici do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za isto obdobje, pravilni in zakoniti. Hkrati je izreklo, da tožnika krijeta sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbijata tožnika zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. podrejeno predlagata spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.

Ne strinjata se z ugotovitvijo, da nista uspela izpodbiti zakonske domneve iz 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev1 (ZUPJS), ker da je ključna izjava k dopolnitvi zahteve, prispele na CSD 7. 11. 2019, ko je drugi tožnik naveden kot partner ali zakonec. Takšen zaključek sodišča je zmoten, saj je drugi tožnik izpovedal, da je bil podpis vloge izsiljen s strani CSD-ja, češ da drugače ne bo socialne pomoči. Na etiketiranje CSD-ja v tej zvezi naj bi kazal tudi ročni zapis v vlogi 16. 11. 2019, ki izkazuje osebno prizadetost. Oba tožnika sta v postopku pred CSD in sodiščem skladno izpovedovala, da živita ločeno, v ločenih gospodinjstvih, čeprav na istem naslovu. Drži, da sta nekoč imela skupnost, izenačeno z zakonsko zvezo, ki se je začela krhati kmalu po rojstvu tretjega otroka 20. 1. 2019 in so zato vsi otroci v rejništvu. Prvo tožnica je 30. 10. 2019 prijavila ločeno gospodinjstvo in navedla samski status, s strani CSD-ja vsiljeno dopolnitvijo pa to spremenila. Intuitivno in iskreno prizadeto je reagiral drugi tožnik z izjavo z dne 6. 11. 2019, ko se je vdal v usodo v smislu "če je bik, pa naj bo še štrik". Prvotožnica je tudi v urgenci dne 1. 12. 2019 izpostavila ločeno življenje ter dovoljenje drugotožnika, da prebiva na njegovem naslovu. Kljub življenju na istem naslovu in v istem stanovanju ne gre za življenjsko, čustveno in ekonomsko skupnost, izenačeno z izvenzakonsko zvezo, kot napačno zaključuje sodišče.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, saj tožnika pred sodiščem nista uspela izpodbiti zakonske domneve iz 5. odstavka 10. člena ZUPJS-a o obstoju izvenzakonske skupnosti. Pritožbeni očitki CSD-ju, da je njegovo postopanje pomenilo etiketiranje drugega tožnika, niso utemeljene. Iz izpovedi drugotožnika na naroku 20. 1. 2019 ne izhaja, da s tožnico živita v istem stanovanju in da se do nje samo obnaša kot človek in ne kot birokrat, temveč je del njegovega življenja. Ko je pojasnjeval kako živita, je govoril v prvi osebi dvojine, kar ne kaže le na človeško ravnanje, temveč na odnos na bistveno višjem nivoju. Ni dvoma v obstoj zunajzakonske skupnosti, saj zakonske domneve nista uspela izpodbiti. Pri presojanju zunajzakonske skupnosti ni mogoče govoriti o etiketiranju, saj skupnost ni stvar pozitivne ali negativne kritike odnosa med dvema, niti ne gre za vprašanje negativne ali pozitivne vrednostne sodbe o odnosu, temveč pravno relevantno dejstvo, predvideno z zakonsko domnevo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika ne navajata ničesar takega kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevane relativne procesne kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ker dokazna ocena ne bi bila sprejeta v skladu z 8. členom ZPP. O tem, katera dejstva šteje za dokazana, sodišče odloča po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Ob analitično sintetični oceni vsakega dokaza posebej, vseh skupaj ter uspeha celotnega postopka, je sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno presodilo, da sta izpodbijana upravna akta o priznani denarni socialni pomoči od 1. 11. 2019 do 29. 2. 2020 v višini 630,94 EUR mesečno, pravici do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno ter dopolnilno zavarovanje pravilna in zakonita, kjer je prepričljivo zaključilo, da zakonska domneva iz 5. odst. 10. člena ZUPJS-a ni izpodbita.

6. Pravna podlaga za odgovor na sporno vprašanje, ali je pri ugotavljanju materialnega položaja prvotožnice potrebno upoštevati tudi drugotožnika kot zunajzakonskega partnerja je podana v 5. odst. 10. člena ZUPJS-a. Ta določa obstoj zunajzakonske skupnosti med dvema osebama, ki nista sklenila zakonske zveze ne glede na čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojila otroka in ne gre za enostarševsko družino ter ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Prav takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi, saj sodišče argumentirano zaključuje, da tožnika nista uspela izpodbiti zakonske domneve.

7. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da so se tožnikoma rodili trije otroci, prvi 22. 2. 2014, drugi 19. 11. 2017 in tretji 10. 1. 2019, da živita na naslovu B. v A., v skupnem gospodinjstvu do 30. 10. 2019, po tem datumu pa ima tožnica še vedno na istem naslovu prijavljeno samostojno gospodinjstvo. Ob izpovedi tožnice, da položita položnice in denar na mizo ter nato plačata stroške stanovanja vsak do polovice je edino logičen dokazni zaključek, da pritožnika domneve v obstoju zunajzakonske zakonske skupnosti glede na 6. odst. 10. člena ZUJPS-a nista uspela izpodbiti. V povezavi z osnovno in dopolnjeno vlogo za dodelitev pravic iz socialnega varstva glede na število rojenih otrok, kljub temu da za njih ne skrbita in so dodeljeni v rejo, nista izkazala, da bi bila njuna skupnost neveljavna.

8. Navedbe pritožnikov, da sta skladno izpovedovala, da živita v ločenih gospodinjstvih, da ne gre za skupnost iz 5. odst. 10. člena ZUPJS in da je bila vloga v tej smeri dopolnjena z izsiljevanjem CSD-ja ne samo, da niso utemeljene, temveč so celo protispisne. Načelna določba 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku3(ZUP) o varstvu pravic strank in varstvu javnih koristi odraža medsebojno povezanost poglavitnih ciljev postopka, ki po eni strani stranki zagotavlja čim lažje uveljavljanje pravic, po drugi strani pa optimalno varuje javni interes4. Procesno pravno neutemeljen in zato nesprejemljiv je pritožbeni očitek CSD-ju o imputiranem in vsiljenem dopolnjevanju vloge, ki da je pomenilo etiketiranje drugotožnika glede zunajzakonske skupnosti. Na tovrstne pritožbene očitke toženka pravno pravilno odgovarja, da obstoj ali neobstoj zunajzakonske skupnosti ni stvar pozitivne ali negativne kritike odnosa med osebama, niti negativne ali pozitivne vrednostne sodbe o odnosu med dvema. Gre za pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj v konkretnem primeru ni izpodbit.

9. Sicer je pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči, kar velja tudi za uveljavljanje višjih denarnih prejemkov zaradi zanikanja zunajzakonske skupnosti kot v predmetni zadevi, potrebno prvenstveno izhajati iz 1. odst. 6. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih2 (ZSVarPre). Po cit. določbi ZSVarPre je vsakdo primarno po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživljanje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so upravičene le osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oz. ne morejo vplivati. Ker tožnikoma zakonske domneve o obstoju zunajzakonske skupnosti ob treh skupnih otrocih, čeprav zanje ne skrbita, prijavljenem v ločenem gospodinjstvu, na istem naslovu v istem stanovanju tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo izpodbiti, pritožba ne more biti uspešna.

10. Zaradi obrazloženega in ker niti preostala pritožbena izvajanja, vključno s sklicevanjem na novejši odločbi z dne 5. 1. 2021 o priznani denarni socialni pomoči po 402,18 EUR (priloga A/5) oz. 401,87 EUR mesečno (priloga A/6) za čas od 1. 12. 2020 do 31. 5. 2021 ločeno za tožnico in tožnika ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno odločiti, da stroški pritožbe zaradi priznane brezplačne pravne pomoči (Bpp 77/2021 in Bpp 76/2021) bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
3 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.
4 Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem; GV založba 2001; str. 63.
5 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 10, 10/5, 10/6.
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 7.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 6, 6/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.09.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwMDQ3