VDSS Sklep Psp 18/2021

Jedro

Zoper sklep procesnega vodstva sodišča prve stopnje ni pritožbe. Za sklepe procesnega vodstva je namreč značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanj ni vezano in jih lahko spremeni. Tožnikova pritožba je torej nedovoljena, zaradi česar je bila pritožba pravilno zavržena (1. točka 365. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 11. 1. 2021 zoper predhodno izdani sklep procesnega vodstva opr. št. IX Ps 769/2019 z dne 18. 12. 2020.

2. Zoper takšen sklep o zavrženju pritožbe se pritožuje tožeča stranka.

Laično opozarja na kršitve Ustave, ZUP, KZ-1, ZUPJS, ZSV, ZSVarPre, Evropske konvencije o človekovih pravicah, Splošne deklaracije človekovih pravic, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter pri tem navaja konkretne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Opozarja, da ima po 23. členu Ustave RS pravico, da sodišče vsebinsko odloči o zadevi in da je pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje ustavna pravica, ki jo morajo spoštovati tudi sodniki. Pri tem navaja, da sodišče ni ugotovilo resničnega dejanskega stanja. Sam boleha za mišično distrofijo, ki mu povzroča 100 % invalidnost. Oviran je pri gibanju in potrebuje pomoč, kar mu povzroča visoke stroške, zato bi plačilo prispevka za institucionalno varstvo A.A. bistveno vplivalo na njegovo eksistenco. Opozarja, da je RS socialna država in da 50. člen Ustave RS vsakomur zagotavlja pravico do socialne varnosti. Sodišče mora upoštevati 14., 22. in 23.člen Ustave RS, 13., 14. in 17. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 3. člen Zakona o sodiščih. Pravica iz 23. člena Ustave RS je zagotovljena vsakomur ne glede na to, če ima zastopnik opravljen državni pravniški izpit. Ustava v nobenem določilu ne določa, da so otroci dolžni skrbeti za starše. Država je dolžna poskrbeti za državljane, pri čemer ne sme ogrožati preživetja otrok.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Sklep z dne 18. 12. 2020, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo, da v določenem roku predloži ustrezno odločbo CSD, iz katere izhaja, da je pooblaščenec B.B. kot skrbnik za posebni primer tožeče stranke v tem sporu, upravičen zastopati tožečo stranko oziroma potrdilo, da je ta ista oseba opravila državni pravniški izpit ter pooblastilo za zastopanje tožeče stranke in jo tudi opozorilo na pravne posledice, je sklep procesnega vodstva.

5. Vsaka stranka ima pravico do pravnega sredstva, kot to zatrjuje tožeča stranka, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.¹ Kot je povsem pravilno obrazložilo sodišče v 3. točki obrazložitve sklepa pa zoper sklep procesnega vodstva sodišča prve stopnje ni pritožbe. Za sklepe procesnega vodstva je namreč značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanj ni vezano in jih lahko spremeni.²

6. Tožnikova pritožba je torej nedovoljena, zaradi česar je bila pritožba pravilno zavržena (1. točka 365. člena ZPP). Ker je izpodbijana odločitev pravilna, jo je pritožbeno sodišče skladno s 1. točko 365. člena ZPP zavrglo.

-------------------------------
¹ Za sleherno aktivacijo pritožbenega sodišča, mora imeti stranka pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba je zato procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
² Določilo tretjega odstavka 270. člena ZPP določa, da zoper odločbe izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni posebne pritožbe in se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

12.05.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 325/2019
• VDSS Sklep Psp 323/2019
• VDSS sklep Pdp 325/2016