VDSS Sklep Psp 14/2021

Jedro

Določilo 206. člena ZPP sodišče nikjer ne zavezuje k predložitvi predloga za izdajo svetovalnega mnenja k sklepu o prekinitvi postopka. Določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP sodišču daje možnost, da postopek prekine in Vrhovnemu sodišču RS predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči. Sodišče je tisto, ki odloči, ali bo postopek prekinilo ali ne. In sodišče se je v predmetni zadevi odločilo, da postopek prekine. Ni določena pravica strank zahtevati, da se ob izdaji sklepa o prekinitvi postopka, že presoja dopustnost in utemeljenost predloga za izdajo svetovalnega mnenja, saj bo o slednjem odločalo Vrhovno sodišče RS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo predmetni postopek do odločitve Vrhovnega sodišča RS, saj je podalo predlog za izdajo svetovalnega mnenja glede materialno pravnega stališča opredeljenega v sklepu VDSS opr. št. Psp 165/2020 z dne 16. 9. 2020. S citiranim sklepom VDSS je sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Zoper sklep o prekinitvi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Tožeča stranka poudarja, da je sodišče prve stopnje neposredno po izdaji sklepa VDSS brez kakršnegakoli dejanja v ponovljenem postopku z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo in Vrhovno sodišče RS zaprosilo za svetovalno mnenje. Sodišče je pri tem absolutno bistveno kršilo določbe postopka iz 8. in 14. točke 339. člena ZPP. Sodišče je kršilo pravico tožeče stranke do kontradiktornega postopka, pogoji za prekinitev postopka pa zaradi relativne bistvene kršitve določb četrtega odstavka 206. člena ZPP niso podani. Sodišče prve stopnje ni konkretiziralo, glede katerega pravnega pravila in materialno pravnega stališča, ki ga je VDSS zavzelo v razveljavitvenem sklepu, je zaprosilo za svetovalno mnenje Vrhovno sodišče RS in na podlagi česa je ugotovilo, da sodna praksa višjih sodišč v zvezi s tem ni enotna in da sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ni. Sodišče bi moralo k sklepu priložiti tudi predlog za izdajo svetovalnega mnenja, pa tega ni storilo. Sodišče res ni zavezano, da strankam da možnost, da se do predloga izrečejo, vendar to ne pomeni, da ni dolžno takšnega predloga strankam vročiti v vednost zato, da lahko stranke preverijo, ali so bili z izdajo izpodbijanega sklepa podani zakonsko določeni pogoji. Izpodbijanega sklepa se iz navedenih razlogov ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Pa tudi sicer je nedopustno, da sodišče brez vednosti in pravzaprav mimo strank postopka opravlja dejanja v postopku, saj je sodišče dolžno strankam zagotoviti pravico do izjave v postopku. S tem, ko sodišče predloga za izdajo svetovalnega mnenja ni vročilo, je tožeči stranki kršilo pravico do izjave. Temeljni procesni jamstvi, ki jih izpostavlja ESČP in izhajata iz 6. člena EKČP, je pravica enakosti orožij ter pravica biti slišan. V predmetnem postopku tožeči stranki sodišče navedeni pravici krši in ji ne zagotavlja položaja subjekta v postopku, zaradi česar je storjena tudi absolutno bistvena kršitev iz 8. točke 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki v tem postopku izrazito nenaklonjeno in je ne obravnava enakopravno, kar je razvidno iz postopanja na naroku za glavno obravnavo. Sodišče poskuša na vse načine uveljaviti svoje stališče s kršenjem osnovnih procesnih pravic tožeče stranke. Sodišče je sklep o prekinitvi postopka izdalo zato, ker se ne strinja z razveljavitvenim sklepom sodišča prve stopnje, s katerim je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sodno odločanje in na ta način pravzaprav sodišče prve stopnje vlaga pritožbo na Vrhovno sodišče RS zoper sklep VDSS, kar je nedopustno. Nobena izmed strank namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi bila sodna praksa glede relevantnih vprašanj v zadevi nejasna, kar ni izpostavilo niti sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva, ki ga je dolžno opraviti. V ponovljenem postopku pa je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep o prekinitvi postopka sprejelo takoj po prejemu odločitve drugostopenjskega sodišča. Sodišče prve stopnje predlog za izdajo svetovalnega mnenja Vrhovnega sodišča RS skriva pred strankami, saj pogoji za izdajo sklepa o prekinitvi postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP niso podani. Glede pravnih pravil, ki jih je potrebno uporabiti v predmetni zadevi namreč ni neenotne prakse višjih sodišč, saj se je drugostopenjsko sodišče v svojem sklepu do odločitve v podobnem postopku, ki je predhodno potekal med strankama, do tega izrecno in neposredno izreklo v svoji odločitvi. Če je sodišče v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja zatrjevalo neenotnost odločitev drugostopenjskega sodišča v obravnavani zadevi in v predhodno izvedeni zadevi, bi bilo takšno navajanje izrazito zavajajoče, saj je VDSS jasno pojasnilo, da se postopka razlikujeta in da jih ni mogoče primerjati. Prav tako je tožeča stranka prepričana in se pri tem sklicuje na mnenje prof. dr. Aleša Galiča iz Pravne teorije, da je četrti odstavek 206. člena ZPP protiustaven.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdan na pravilno ugotovljeno dejansko stanje in da ni prišlo do v pritožbi zatrjevanih kršitev, niti do kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Po oceni pritožbenega sodišča z izdajo sklepa o prekinitvi predmetnega postopka,¹ sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane absolutne bistvene kršitve iz 14. točke 339. člena ZPP. V pritožbeni presoji je le sklep o prekinitvi predmetnega postopka. Sodišče prve stopnje je predmetni postopek prekinilo skladno z možnostjo, ki je opredeljena v četrtem odstavku 206. člena ZPP. Pritožbene navedbe o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa o odločilnih dejstvih niso podane, saj je v obrazložitvi sklepa o prekinitvi ustrezno pojasnjeno, zakaj je sodišče predmetni postopek prekinilo. Navedeni so bistveni razlogi za izdajo takšnega sklepa in tudi po oceni pritožbenega sodišča se prvostopno sodišče v tej fazi ni bilo dolžno spuščati v podrobnejšo razlago predloga za podajo svetovalnega mnenja. V predmetni zadevi² se namreč ne presoja utemeljenost podaje predloga za izdajo svetovalnega mnenja. O slednjem bo presojalo Vrhovno sodišče RS, ko bo odločalo, ali je predlog za izdajo svetovalnega mnenja dopusten oziroma utemeljen. Tako bodo obravnavana vsa sporna vprašanja, ki jih izpostavlja tožeča stranka sedaj v pritožbi.³

6. Določilo 206. člena ZPP sodišče nikjer ne zavezuje k predložitvi predloga za izdajo svetovalnega mnenja k sklepu o prekinitvi postopka. Določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP sodišču daje možnost, da postopek prekine in Vrhovnemu sodišču RS predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči. Sodišče je tisto, ki odloči, ali bo postopek prekinilo ali ne. In sodišče se je v predmetni zadevi odločilo, da postopek prekine. Ni določena pravica strank zahtevati, da se ob izdaji sklepa o prekinitvi postopka, že presoja dopustnost in utemeljenost predloga za izdajo svetovalnega mnenja, saj bo o slednjem odločalo Vrhovno sodišče RS.

7. Po oceni pritožbenega sodišča tudi ne gre za kršitev pravice do izjave v postopku oziroma kršitev iz 8. točke 339. člena ZPP. Sklicevanje na kršitev 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ne more biti uspešno, saj sodišče v predmetnem postopku ni kršilo enakosti orožij. Slednja kršitev bi bila storjena, v kolikor bi sodišče predlog za izdajo svetovalnega mnenja vročilo le eni stranki, ki bi se o tem lahko tudi izjavila.

8. Določilo četrtega odstavka 206. člena ZPP sicer določa, da sodišče lahko da strankama možnost, da se o nameravani prekinitvi postopka izjavita. Vendar se je sodišče v konkretnem primeru pač odločilo, da te možnosti ne realizira, kar pa ne more biti sankcionirano. Drži sicer zatrjevanje tožeče stranke, da pravna teorija izpostavlja spornost sprejema svetovalnega mnenja s strani Vrhovnega sodišča RS⁴ in njegovo nesistemsko umeščenost v določbo o prekinitvi postopka, zaradi možnosti okrnitve pravice do izjave in kršitve pravice stopenjskega sojenja, vendar to ne more biti predmet konkretnega postopka o prekinitvi. Nenazadnje pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

9. V predmetnem pritožbenem postopku je edino pravno relevantno dejstvo, da je bil pravilno izdan sklep o prekinitvi postopka zaradi možnosti, določene v 206. členu ZPP, o ostalih vprašanjih, ki so predmet predloga za izdajo svetovalnega mnenja, pa bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Zaradi navedenega se do njih ne gre opredeljevati že v tej fazi postopka.⁵ Dejstvo, da je določen institut sporen še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji, da se ga razglasi kot protiustavnega, zaradi česar se pritožbeno sodišče, ni odločilo za prekinitev postopka in podaje pobude za oceno ustavnosti četrtega odstavka 206. člena ZPP po 23. členu Zakona o ustavnem sodišču.

10. Na podlagi predhodno obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ostala obširna pritožbena izvajanja⁶ za rešitev zadeve v konkretnem pritožbenem postopku, ne morejo biti predmet postopka, zato se pritožbeno sodišče do njih podrobno ne bo opredeljevalo.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP bilo potrebno odločiti, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
¹ Do odločitve Vrhovnega sodišča RS o predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.
² Presoja sklepa o prekinitvi postopka.
³ Tako glede konkretizacije o pravnem pravilu in materialno pravnem stališču, ki ga je VDSS zavzelo v razveljavitvenem sklepu, glede katerega je zaprošeno za svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča RS ter posledično s tem v povezavi z zatrjevano neenotno sodno prakso višjega sodišča glede spornega vprašanja.
⁴ Prof. dr. Aleš Galič, ZPP - Pregled spremenjenih členov, str. 9, skripta Inštituta za primerjalno pravo, Dnevi civilnega in gospodarskega prava, 2017.
⁵ Kot je že ugotovilo VSRS sklep II SM 1/2019 z dne 27. 6. 2019 VSRS ob podaji svetovalnega mnenja pazi na prejudiciranje končne razsodbe, saj se kaj hitro pri odločanju lahko znajde zunaj pravnega okvira določenega v četrtem odstavku 206. člena ZPP pri čemer je ves čas potrebno upoštevati ustavna procesna jamstva in ekonomičnost postopka ob izključni razlagi pravnih pravil v funkciji ex ante usklajevanja neenotne sodne prakse višjih sodišč v primerih, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča RS še ni.
⁶ To velja tako glede konkretizacije pravnega pravila in materialno pravnega stališča VDSS v razveljavitvenem sklepu, glede katerega je zaprošeno za svetovalno mnenje in zatrjevane neenotne sodne prakse višjih sodišč.

Datum zadnje spremembe:

21.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII SM 1/2022
• VSRS Sklep VIII SM 1/2021
• VSRS Sklep VIII SM 2/2020