VDSS Sklep Pdp 635/2020

Jedro

Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, zato ni odločilno, da sta stranki na zapisnik navedli, da tega ne bosta uveljavljali kot bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku dne 21. 4. 2020 podala tožena stranka, nezakonita (točka I izreka); ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo z dnem 21. 3. 2020 in traja neprekinjeno do 20. 10. 2020 z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja (točka II izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku za čas od 21. 3. 2020 do 20. 10. 2020 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijaviti v matično evidenco zavarovancev pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, mu za ta čas obračunati plačo v bruto znesku 1.038,66 EUR, odvesti prispevke in davke, ustrezen neto znesek pa izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 17. dne v mesecu do plačila (točka III izreka) ter mu obračunati denarno povračilo v bruto znesku 6.000,00 EUR, odvesti prispevke in davke, ustrezen neto znesek pa izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne po pravnomočnosti sodbe do plačila (prvi odstavek točke IV izreka); v presežku za 2.000,00 EUR je zahtevek zavrnilo (drugi odstavek točke IV izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 1.002,84 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (točka V izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podrejeno ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je 13. 3. 2020 zaradi epidemije COVID-19 tožniku po elektronski pošti poslala sporočilo, ki je vsebovalo odredbo o koriščenju presežnih ur in letnega dopusta. V sporočilu ga je pozvala, da prejem odredbe potrdi, saj je bila potrditev ključna za učinkovanje odredbe. Tožnik prejema ni potrdil, zato je sklepala, da odredbe ni prejel. Ker tožnika 19. 3. 2020 ni bilo na delo niti se toženi stranki ni javil, sta ga direktor tožene stranke in delavka A.A. večkrat klicala na mobilni telefon. Preko zasebnega detektiva ga je tožena stranka iskala na naslovu stalnega in začasnega bivališča. Dne 24. 3. 2020 mu je poslala sporočilo s pozivom, da se zglasi na delovnem mestu. Dne 25. 3. 2020 je prejela potrdilo o tožnikovi začasni zadržanosti z dela od 26. 2. 2020 do 20. 3. 2020. Ker tožnik 21. 3. 2020 ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, mu je 21. 4. 2020 izdala zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Razlogi sodbe o tem, da je tožnik prejel odredbo v trenutku, ko mu je bila poslana, so v nasprotju sami s seboj. Sodba nima razlogov o bistvenih dejstvih. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana tudi, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke, da je tožnikov izostanek z dela neupravičen. Neutemeljeno je zavrnilo dokazni predlog, da se opravijo poizvedbe glede zavarovalnega statusa tožnika v obdobju po prenehanju delovnega razmerja. Tožniku je iz naslova denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi prisodilo previsok znesek. Tožena stranka priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Iz zapisnika o prvem naroku za glavno obravnavo z dne 20. 10. 2020 (list. št. 66 - 69) izhaja, da je sodišče ob pričetku naroka ob 9.00 uri ugotovilo, da je sodni senat nepopoln, saj ni bil prisoten sodnik porotnik B.B.. Sodnik porotnik je sporočil, da ima izjemen zadržek in da lahko pride na narok ob 10.00 uri. Kljub temu je sodišče prve stopnje pričelo narok, sicer ob soglasju in zagotovilu obeh strank, da tega v pritožbenem postopku ne bosta uveljavljali kot bistveno kršitev določb postopka. V odsotnosti sodnika porotnika sta stranki na naroku dne 20. 10. 2020 podajali navedbe, sodišče je sprejelo dokazni sklep, prebralo listinske dokaze in izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnika. Sodnik porotnik je prišel na narok ob 10.00 uri. Kljub odsotnosti z naroka je sodnik porotnik sodeloval pri izdaji sodbe takoj po koncu glavne obravnave.

7. Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Na to kršitev pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, zato ni odločilno, da sta stranki na zapisnik navedli, da tega ne bosta uveljavljali kot bistveno kršitev določb postopka.

8. Ugotovljene kršitve postopka glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, zato je s sklepom razveljavilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe glede na vložitev tožbe konec maja 2020 ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o zahtevku tožnika ponovno odločiti ob upoštevanju določbe drugega odstavka 321. člena ZPP, ki določa, da, kadar se opravi glavna obravnava pred senatom, izdajo sodbo predsednik senata in člani senata, ki so sodelovali na naroku, na katerem je bila glavna obravnava končana.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

15.04.2021

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 1378/2002
• VSC sklep Kp 165/2000
• VDS sklep Pdp 856/98