VDSS Sklep Pdp 32/2021

Jedro

Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke v znesku 25.709,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 5. 2018 - da se družbi A. d. o. o., prepoveduje vsakokratno izplačilo plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja tožencu, do 2/3 prejemkov, tako da tožencu ostane najmanj znesek 76 % minimalne plače, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči. In sicer se banki B. d. d. naloži, da mora tožencu ali komu drugemu po nalogu toženca odreči izplačilo denarnega zneska iz bančnega računa toženca št. ..., do višine 25.709,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 5. 2018 do plačila, enako se naloži tudi banki C. d. d. glede bančnega računa toženca št. ..., s tem da začasna odredba vstopi v veljavo takoj in velja ves čas trajanja sodnega postopka ter še 30 dni od pravnomočne odločitve sodišča. Odločilo je še, da bo o stroških v zvezi z začasno odredbo odločeno z odločbo o glavni stvari.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da ni izkazana nevarnost, da je zaradi toženčevega razpolaganja s premoženjem njena terjatev (na vračilo plačanega po pravnomočni sodbi, ki je bila nato razveljavljena) onemogočena oziroma precej otežena. Toženec v predhodni pravdi ni pristal na sodno poravnavo, na podlagi katere bi delodajalcu vrnil, kar je prejel na podlagi razveljavljene sodbe. To kaže na zavlačevanje, da pridobi čas in svoje premoženje odtuji v izogib vračila. Neodplačna odtujitev 100 % poslovnega deleža po prejemu sodbe z dne 27. 10. 2020 ter po prejemu poziva tožeče stranke 19. 11. 2020 za vračilo prejetega, kaže na očitno ravnanje v smeri, da onemogoči vračilo. Toženec je tudi tuj državljan, kar prav tako vpliva na oteženo izterjavo, saj bo terjatev verjetno potrebno uveljavljati v tujini.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v 350. členu ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je napačno zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve - za vračilo zneska, ki ga je plačala tožencu v predhodni pravdi, in sicer na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena. Ker je odpadel temelj plačila, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo verjetnost vtoževane terjatve. Napačno pa je ugotovilo, da ni izkazan nadaljnji pogoj za izdajo začasne odredbe – verjetnost nevarnosti, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.).

6. V predhodni pravdi (v ponovljenem postopku, v posledici razveljavitve omenjene pravnomočne sodbe, na podlagi sklepa VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019) zaradi razlogov na strani toženca ni prišlo do izvršitve pogojno sklenjene sodne poravnave z dne 22. 1. 2020, predmet katere je bilo vračilo prejetega na podlagi razveljavljene sodbe. Zato je bila potrebna izdaja sodbe, ki je postala pravnomočna 27. 10. 2020. Nato je tožeča stranka toženca 19. 11. 2020 pozvala na vračilo plačanega. Ker ni bila uspešna, je vložila tožbo z obravnavano začasno odredbo. V zvezi z opisanim tožeča stranka pravilno izpostavlja zavlačevanje z vračilom neupravičeno prejetega, kar pa ni relevantni element za presojo utemeljenosti začasne odredbe oziroma pogoja glede nevarnosti izpolnitve.

7. Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), da upoštevaje gornja napotila ponovno odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer je potrebno dolžniku omogočiti pravico do ugovora, kar je ovira za spremembo sklepa v nakazani smeri že v predmetnem pritožbenem postopku.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP.

Datum zadnje spremembe:

15.04.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 673/2016
• VDSS sklep Pdp 131/2017
• VDSS sklep Pdp 695/2015