VDSS Sklep Pdp 34/2021

Jedro

Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev glede datuma prenehanja delovnega razmerja. Samo dejstvo, da je bil tožnik prisoten pri tožencu dne 6. 8. 2019, kar je sam sicer zanikal, še ne pomeni, da je tudi podpisal sporazum, in še manj, da je podpisal sporazum z vsebino, kot je razvidna iz predložene listine - torej z datumom prenehanja delovnega razmerja 31. 7. 2019.1 Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in enostranska. Dokazno breme, da je bil pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi v vsebini, kot je iz njega razvidna, dejansko sklenjen, je na tožencu, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tožniku pa je povsem neutemeljeno očitalo, da so njegove navedbe, da je listino podpisal kvečjemu nevede ob drugi priložnosti, nepravočasne, nekonkretizirane in nedokazane. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredni zahtevek tožnika (točka I izreka) ter odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka). Tožnik je s primarnim zahtevkom uveljavljal neveljavnost, ničnost in razveljavitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2019, ugotovitev, da mu delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo z dnem 31. 7. 2019 in še traja po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 12. 2018, poziv na delo, priznanje delovnega razmerja od 31. 7. 2018 do vrnitve na delo, priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja, obračun plače za delo na delovnem mestu izdelovalec in montažer stavbnega pohištva v višini 890,00 EUR, po plačilu davkov in prispevkov izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu do plačila. S podrednim zahtevkom je uveljavljal neveljavnost, ničnost in razveljavitev sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2019, ugotovitev, da mu delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo z dnem 31. 7. 2019 in traja do odločitve sodišča prve stopnje z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 12. 2018 za nedoločen čas in polni delovni čas na delovnem mestu izdelovalec in montažer stavbnega pohištva z osnovno plačo v višini 890,00 EUR bruto, priznanje delovnega razmerja od 31. 7. 2018 do odločitve sodišča prve stopnje, priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za ta čas, obračun plače za delo na delovnem mestu izdelovalec in montažer stavbnega pohištva v višini 890,00 EUR, po plačilu davkov in prispevkov izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu do plačila, obračun denarnega povračila v višini 5.340,00 EUR, po plačilu davkov in prispevkov izplačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo, razen v delu, da toženec sam krije svoje pravdne stroške, se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožnik dne 6. 8. 2019 podpisal pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in da se je s tožencem dogovoril, da mu delovno razmerje preneha z dnem 31. 7. 2019. Takšna ugotovitev je v nasprotju z vsebino listin in izpovedi strank ter prič. Podano je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izvedbi dokazov, ter med samimi listinami in zapisniki. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Ni upoštevalo tožnikovih navedb. Ves čas postopka je navajal, da sporazuma o prenehanju delovnega razmerja dne 6. 8. 2019 ni podpisal oziroma da ga je kvečjemu podpisal nevede. Sodišče prve stopnje mu neutemeljeno očita, da takšnih navedb ni podal. Nekritično je verjelo izpovedi toženca in z njegove strani predlaganih prič. Izpovedim prič, ki jih je predlagal tožnik, ni verjelo, ker so povezane s tožnikom in niso bile neposredno prisotne pri podpisu sporazuma. Enako velja za priče, ki jih je predlagal toženec. Ni upoštevalo vseh med pravdnima strankama poslanih sporočil. Ni upoštevalo, da je toženec sam izpovedal, da ima obrazec za sporazumno prenehanje delovnega razmerja vnaprej pripravljen, pri čemer vanj vnese le osebne podatke delavca, na predloženi listini pa so osebni podatki tožnika natiskani, le datum prenehanja delovnega razmerja je napisan z roko. Prav tako ni upoštevalo, da je tožnik, še preden je bil dogovorjen domnevni sestanek za podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, do katerega ni prišlo, pri zdravniku navedel, da je prejšnjega dne opravljal delo in da se je poškodoval pred dopustom. Od dne 6. 8. 2019 je bil v bolniškem staležu, torej z dela ni izostal neupravičen, dne 1. 8. 2019 in 2. 8. 2019 je izrabil letni dopust. Da ga je toženec odjavil iz delovnega razmerja, je izvedel na pregledu pri zdravniku dne 16. 8. 2019. Dne 7. 8. 2019 je tožencu vrnil ključe, ne ker bi se dogovoril za prenehanje delovnega razmerja, ampak ker je bil v bolniškem staležu. Na delo k tožencu ni zamujal, delo je vestno odpravljal. Drugačne navedbe toženca je pred sodiščem prve stopnje prerekal. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da ugodi primarnemu zahtevku, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, kot tudi ne kršitve, ki jo uveljavlja pritožba. Zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je sprejelo najmanj preuranjeno in zmotno materialnopravno odločitev.

5. Tožniku je delovno razmerje pri tožencu prenehalo na podlagi sporazuma. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je urejeno v 81. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Sodišče prve stopnje je zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oziroma ničnosti in razveljavitev sporazuma in s tem povezane zahtevke ponovno zavrnilo.

6. Sodišče prve stopnje je s sodbo Pd 265/2019 z dne 10. 2. 2020 zavrnilo zahtevke tožnika, pri čemer je kot bistveno upoštevalo dejstvo, da je podpis na listini – pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi tožnikov. Tožnikove navedbe, da je listino podpisal vnaprej nevede, je ocenilo za prepozne. Višje delovno in socialno sodišče je s sklepom Pdp 311/2020 z dne 13. 7. 2020 izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje; ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravila o prekluziji in delno zmotno uporabilo materialno pravo; sodišču prve stopnje je naložilo, da dopolni dokazni postopek glede dejstev, ki se nanašajo na bistvene sestavine sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, predvsem na datum prenehanja delovnega razmerja¹ (in tudi glede dejstev, ali je tožnik od 1. 8. 2019 do 6. 8. 2019 z dela izostal neupravičeno, kot trdi toženec, ali je izrabil letni dopust, opravljal delo in bil v bolniškem staležu).

7. Sodišče prve stopnje okoliščin glede podpisa sporazuma v novem sojenju ni ugotavljalo. V novem sojenju sicer ni bilo vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu, moralo pa bi opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo (prvi odstavek 362. člena ZPP). V obrazložitvi izpodbijanega dela sodbe je navedlo le, da je toženec v pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi vnesel datum 31. 7. 2019, čemur tožnik ni nasprotoval, saj je bil to zadnji dan, ko je bil tožnik na delu. Takšna ugotovitev nima podlage v izvedenih dokazih niti ne gre za dejstva, ki bi bila med pravdnima strankama nesporna; tožnik je navedel, da je dne 1. 8. 2019 in 2. 8. 2019 (kot tudi pred tem v juliju 2019) izrabil letni dopust, dne 5. 8. 2019 je opravljal delo, 6. 8. 2019 pa je bil pri zdravniku, ki mu je odprl bolniški stalež.²

8. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejstev glede datuma prenehanja delovnega razmerja. Samo dejstvo, da je bil tožnik prisoten pri tožencu dne 6. 8. 2019, kar je sam sicer zanikal, še ne pomeni, da je tudi podpisal sporazum, in še manj, da je podpisal sporazum z vsebino, kot je razvidna iz predložene listine – torej z datumom prenehanja delovnega razmerja 31. 7. 2019.³ Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in enostranska. Dokazno breme, da je bil pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi v vsebini, kot je iz njega razvidna, dejansko sklenjen, je na tožencu, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tožniku pa je povsem neutemeljeno očitalo, da so njegove navedbe, da je listino podpisal kvečjemu nevede ob drugi priložnosti, nepravočasne, nekonkretizirane in nedokazane.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da upoštevaje gornja stališča dopolni dokazni postopek in ponovno razsodi o utemeljenosti zahtevka tožnika (in o toženčevem predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, če bi razsodilo, da sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni veljaven). Pri tej odločitvi je upoštevalo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti ugotovljenih pomanjkljivosti dejanskega stanja. Če bi opravilo pritožbeno obravnavo, bi dejstva, povezana z okoliščinami podpisa sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, v večji meri prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče. Prav tako bi prvič ugotavljalo dejstva, povezana s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. To ni namen pritožbenega postopka, ampak je v preizkusu odločitve, kot jo sprejme sodišče prve stopnje. To še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je pritožbeno sodišče zadevo že vrnilo v novo sojenje, pa sodišče prve stopnje ni opravilo pravdnih dejanj in obravnavalo spornih vprašanj, na katera je opozorilo v razveljavitvenem sklepu. Prav zaradi tega in zaradi zagotavljanja učinkovitosti sojenja je sledilo predlogu tožnika v pritožbi, da se novo sojenje opravi pred drugim senatom (356. člen ZPP). Razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje glede na vložitev tožbe v avgustu 2019 ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Za stranki, ki imata prebivališče oziroma sedež izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Mariboru tudi bolj ekonomična.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

-------------------------------
¹ Prim. sodba VS RS VIII Ips 269/2005, sklep VDSS Pdp 1402/2001.
² Sodišče prve stopnje v opombi 1 problematizira upravičenost bolniškega staleža tožnika in ga oceni kot „obrambno sredstvo“ zoper ukrepe delodajalca. Za odgovor na vprašanje, ali je bil bolniški stalež upravičen, se zahteva strokovno – medicinsko – zdravje, s katerim sodišče ne razpolaga, to pa v konkretnem primeru niti ni bistveno vprašanje. Bistveno bi bilo zgolj, da je bil tožnik od 6. 8. 2019 v bolniškem staležu, to pa pomeni, da z dela vsaj tega dne ni izostal neupravičeno.
³ Na predloženi listini – pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi so vsi podatki natipkani, le datum prenehanja delovnega razmerja je v prazen prostor napisan z roko.

Datum zadnje spremembe:

15.04.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1219/2011
• VDSS sodba Pdp 220/2015
• Sodba VIII Ips 72/2000