VDSS Sodba Pdp 12/2021

Jedro

Tožena stranka je bila na podlagi sodbe št. Pdp 572/2019 dolžna ponoviti zgolj postopek izbire kandidatke, ne pa celotnega javnega razpisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa št. II, sprejetega na 2. izredni seji Sveta zavoda tožene stranke 27. 12. 2019, da se v ponovljenem postopku izbire kandidata za direktorja tožene stranke izbere A.A., ter za naložitev ponovitve postopka izbire kandidata za delovno mesto direktorja/direktorice v skladu z določbami Zakona o zavodih, Zakona o socialnem varstvu in Statuta tožene stranke (I. točka izreka). Tožnici je naložilo, naj toženi stranki povrne stroške 223,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo zaradi vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo tožnica. Navaja, da je tožena stranka po prejemu sodbe pritožbenega sodišča št. Pdp 572/2019 z dne 4. 12. 2019 morala ponoviti postopek izbire direktorja, nakar je 17. 12. 2019 izvedla 2. izredno sejo Sveta javnega zavoda tožene stranke. Navaja, da je s tožbo v tem postopku vztrajala, da bi morala tožena stranka ponoviti razpis v celoti, česar pa ni storila, temveč je zgolj na podlagi starega razpisa iz leta 2017 izbrala med prijavljenima kandidatkama. Sklicuje se na strogo formalnost kot osnovo javnih razpisov. Meni, da je izdana sodba v nasprotju s sodno prakso in sodnimi odločbami, v katerih je bilo ugotovljeno, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in razsojeno, da se sklep odpravi in je tožena stranka dolžna ponoviti postopek izbire kandidata. Sklicuje se na navodilo ministrstva, da se sodba izvrši tako, da se le izbereta kandidatki po starem razpisu iz leta 2017. Prepričana je, da ji ni bila dana možnost za pregleden postopek oziroma enako obravnavo kot sedanja direktorica, saj ni bil ponovljen celotni javni razpis in ni bila obveščena o tem, da bo Svet ponovil postopek izbire tako, da bo izbral med že prijavljenima kandidatkama. Prepričana je, da v primeru, ko se ugotovi nezakonitost sklepov o izbiri direktorja v javnem zavodu, sodno varstvo obsega ponovitev postopka izbire kandidata v celoti, ne pa samo dela postopka. Meni, da iz sklepa št. Pdp 509/2017 izhaja, da ima neizbrani kandidat sodno varstvo za postavljeni tožbeni zahtevek za razveljavitev postopka oziroma odločitev o izbiri kandidata na razpisano delovno mesto generalnega direktorja. Zavzema se za razlago, da je postopek izbire kandidata celotni postopek od razpisa do izbire, in da se obseg sodnega varstva zato nanaša na celotni postopek. Po njenem mnenju zahtevek, da se ponovi postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja, pomeni ponovitev celotnega postopka od razpisa dalje, ne samo faze postopka izbire kandidata. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Nasprotuje razlagi sodišča, da izvršitev sodbe št. Pdp 572/2019 pomeni samo ponovitev izbirnega dela postopka, ki je samo del celovitega postopka izbire. Priglaša stroške postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev ter naložitev povračila stroškov pritožbenega postopka tožnici.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti sklepa št. II, ki ga je Svet zavoda tožene stranke sprejel na 2. izredni seji 27. 12. 2019, s katerim je v ponovljenem postopku izbire direktorja javnega zavoda izbral kandidatko A.A.. S sprejemom tega sklepa je tožena stranka ravnala skladno s pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd 66/2018 v povezavi s sodbo pritožbenega sodišča št. Pdp 572/2019 z dne 4. 12. 2019, s katero je pritožbeno sodišče na pritožbo tožnice izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je kot nezakonit razveljavilo sklep V. redne seje Sveta zavoda tožene stranke z dne 26. 2. 2018, da se v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda tožene stranke izbere kandidatka A.A., toženi stranki pa je naložilo, naj ponovi postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja/direktorice v skladu z določbami Zakona o zavodih, Zakona o socialnem varstvu in Statutom tožene stranke. V predmetnem sporu je bilo tako sporno zgolj pravno vprašanje, ali je na podlagi navedene sodbe pritožbenega sodišča št. Pdp 572/2019 tožena stranka pravilno ponovila izbiro med že prijavljenima kandidatkama za direktorico javnega zavoda ali pa bi morala ponoviti celotni javni razpis za imenovanje direktorja tožene stranke.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka na podlagi sodbe št. Pdp 572/2019 dolžna ponoviti zgolj postopek izbire kandidatke, ne pa celotnega javnega razpisa. Pravilno je pojasnilo, da je prvič Svet zavoda tožene stranke nepravilno štel tožničino prijavo na razpisano mesto direktorice za nepopolno, zaradi česar je nepravilno ni uvrstil v postopek izbire in je bila tako kršitev storjena v fazi izbire in ne v razpisnem delu postopka. Glede na to je pravilno štelo, da je tožena stranka na 2. izredni seji Sveta zavoda pravilno izvedla ponovni postopek izbire, v katerem se je vloga tožnice obravnavala kot popolna in so člani Sveta zavoda ponovno odločali o imenovanju direktorice z upoštevanjem obeh prejetih prijav na razpisano mesto, kar pomeni, da je tožena stranka ravnala skladno s sodbo št. Pdp 575/2019.

8. Tožnica se v pritožbi zavzema za to, da je postopek izbire kandidata za direktorja javnega zavoda enovit postopek, ki obsega celoten postopek od razpisa prostega delovnega mesta direktorja dalje in ne zgolj ene faze postopka, to je same izbire kandidata. Za tako tolmačenje ni osnove ne v pravnomočni sodbi, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da je dolžna ponoviti postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja, ne v 36. členu Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/1991 in nasl. – ZZ). Stališče, da bi sodno varstvo neizbranega kandidata vselej in ne glede na tožbeni zahtevek obsegalo ponovitev celotnega postopka javnega razpisa oziroma ponovni razpis, ne izhaja niti iz sklepa pritožbenega sodišča št. Pdp 509/2017 z dne 26. 10. 2017, na katerega se v pritožbi sklicuje tožnica. V navedeni zadevi je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval razveljavitev postopka oziroma odločitve tožene stranke za razpisano vodstveno delovno mesto generalnega direktorja tožene stranke, pritožbeno sodišče pa je zgolj zaključilo, da ni pravilen zaključek, da tožnik kot neizbrani kandidat za generalnega direktorja javnega zavoda nima sodnega varstva za postavljeni tožbeni zahtevek za razveljavitev postopka oziroma odločitve o izbiri kandidata za razpisano delovno mesto generalnega direktorja. Nasprotno pa iz nekaterih drugih odločitev pritožbenega sodišča izhaja, da se v primeru, ko je odločitev o imenovanju direktorja javnega zavoda nezakonita, ponovi zgolj postopek izbire med že prijavljenimi kandidati na konkretni razpis in se ne izvede ponovnega razpisa. Tako je pritožbeno sodišče v sodbi št. Pdp 378/2020 z dne 16. 9. 2020 zavzelo izrecno stališče, da se v primeru ugotovljene nezakonitosti sklepa zavoda (o imenovanju oziroma izbiri) naloži pristojnemu organu (svetu zavoda) ponovno odločanje o izbiri kandidata izmed vseh prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, saj se na ta način lahko odpravijo oziroma sanirajo ugotovljene nezakonitosti v postopku izbire. Iz sklepa št. Pdp 787/2019 z dne 23. 12. 2019 pa izhaja, da na podlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZZ izhaja okvir sodnega varstva neizbranega kandidata, ki v takšnem sporu lahko zahteva razveljavitev razpisa oziroma sklepa o izbiri kandidata. Ker je tožnica v individualnem delovnem sporu, v katerem je zahtevala razveljavitev sklepa Sveta zavoda tožene stranke z dne 26. 2. 2018, izrecno zahtevala še, naj tožena stranka ponovi postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja, je sodišče prve stopnje lahko odločilo le o takem zahtevku, ne pa tudi o razveljavitvi javnega razpisa za direktorja tožene stranke oziroma o naložitvi ponovitve javnega razpisa. Toženi stranki je tako sodišče v sporu, ki se je pravnomočno končal s sodbo pritožbenega sodišča št. Pdp 572/2019, po tem, ko je razveljavilo sklep, s katerim je bila izbrana druga kandidatka, naložilo ponovitev postopka izbire ob upoštevanju tožničine prijave. Tožničino zavzemanje, da besedna zveza „postopek izbire kandidata“ pomeni celoten postopek javnega razpisa za imenovanje direktorja javnega zavoda, ni utemeljeno. Razlagalne metode prava, v prvi vrsti jezikovna razlaga, ne omogočajo takega tolmačenja pravnomočne sodbe št. Pdp 572/2019 niti to ne izhaja iz sodne prakse v drugih podobnih primerih.

9. Tožnica v pritožbi vztraja, da je bila neenako obravnavana zaradi predhodnega neobveščanja o ponovnem glasovanju o izbiri direktorice na Svetu zavoda. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zavzelo pravilno stališče, da ni pravne podlage, v skladu s katero bi tožena stranka morala obvestiti tožnico o izvedbi izbirnega postopka. Pritožbeno vztrajanje, da je imela nasprotna kandidatka možnost ves čas sodelovati v postopku izbire, glede na to, da je zaposlena pri toženi stranki, je presplošno, da bi tožnica lahko z njim uspela. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, da bi nasprotna kandidatka članom Sveta tožene stranke dala kakršnakoli navodila glede poteka postopka. Drugega sodelovanja izbrane kandidatke v postopku izbire pa tožnica v pritožbi niti ni zatrjevala.

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

13. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

09.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba VIII Ips 185/2015
• VDSS sklep Pdp 832/2010
• VSRS sklep VIII DoR 16/2015