VDSS Sklep Psp 232/2020

Jedro

Glede na to, da je bil tožnik že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile tudi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, je odločilen odgovor na vprašanje, ali je prišlo pri tožniku do poslabšanja zdravstvenega stanja in če je, ali so s tem v zvezi izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah, je potrebno v vsakem primeru posebej razčistiti, ali je zdravljenje oziroma ukrepi medicinske rehabilitacije zaključeno. Glede na stališče pritožbenega sodišča je tudi v primeru, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostična in terapevtska obravnava, pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem ali dejavnostjo iz tretjega ali četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2, na katera se ocenjuje invalidnost. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa. Sicer pa invalidnost ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso dokončne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Zaradi opustitve pogoja "trajna sprememba zdravstvenega stanja" iz definicije invalidnosti, je za pričakovana izboljšanja zdravstvenega stanja v 94. členu ZPIZ-2 predpisan kontrolni pregled.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 8. 2019 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 4. 2019 ter da se tožnika razvrsti v I., II. ali III. kategorijo invalidnosti z delom v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno z omejitvami ter s pripadajočimi pravicami iz invalidskega zavarovanja. Nadalje je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje odločitev v celoti oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca za ortopedsko kirurgijo prim. A.A., dr. med. z dne 4. 3. 2020. Tožnik se ne strinja, da zdravljenje še ni zaključeno in da zato ni upravičen do novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Zdravstveno stanje se z zdravljenjem ali z drugimi ukrepi morebitne rehabilitacije dejansko ne da več izboljšati. To tudi jasno izhaja iz mnenja invalidske komisije I. stopnje. Tega dejstva izvedenec ni upošteval, niti ga ni upoštevala invalidska komisija II. stopnje. Tako se je sodišče nepravilno sklicevalo na pridobljeno izvedensko mnenje, ki nasprotuje mnenju invalidske komisije I. stopnje. Zaradi tega je tožnik predlagal dodatna zaslišanja, ki pa jih sodišče ni izvedlo. Tožnik je bil operiran v mesecu marcu 2018. Po zdravljenju v zdravilišču in nadaljnji kontroli mu je bilo rečeno, da je zdravljenje zaključeno in da ne bo imel nobenih zdravljenj ali rehabilitacij več. Poleg tega trenutna situacija v zvezi z novim koronavirusom tožniku in vsem ostalim bolnikom onemogoča dostop do zdravstvenih storitev v normalnem času. To pa pomeni, da bo z nenormalno dolgim čakanjem na preiskave, ki bi lahko pokazale, da tožnik ni več sposoben za delo, bil oškodovan. Tožnik je tudi ves čas v bolniškem staležu, saj v stanju v kakršnem je ni sposoben opravljati pridobitno delo. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju lečeče zdravnice, ki bi lahko potrdila, da je tožnikova delovna zmožnost zmanjšana. Prav tako je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje članic invalidske komisije I. stopnje, ki sta podali mnenje, da je tožnik zmožen za delo le s polovičnim delovnim časom. Razlog takemu mnenju pa so bila priporočila ortopeda in pa stanje v zvezi z epilepsijo. Zaradi nezakonite in nepravilne zavrnitve dokaznega predloga je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),¹ posledično pa je prišlo do kršitve pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, kot tudi do kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Sodišče je sicer že samo sprejelo dokazni sklep, da bo pridobilo tako mnenje specialista ortopeda kot tudi mnenje specialista nevrologa, vendar pa je nato spremenilo svoje stališče, tako da v izvedenstvo ni pritegnilo specialista nevrologa. Zaradi tega dejansko stanje glede tožnikove delazmožnosti ni bilo popolno ugotovljeno oziroma je bilo ugotovljeno pomanjkljivo. Tožnik še navaja, da se ne bi pritožil zoper prvostopenjsko odločbo, če bi vedel, da jo bo drugostopenjski organ spremenil njemu v škodo. Pritožil se je zgolj zato, ker je to zahtevalo njegovo podjetje, saj zanj naj ne bi imelo ustreznega dela. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično nepravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 8. 2019, s katero sta bili zavrnjeni pritožbi tožnika in njegovega delodajalca. V reviziji pa je bila spremenjena prvostopenjska odločba št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 4. 2019. Drugostopenjski organ je odločil, da pri tožniku zdravljenje ni končano in da nima novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik od 5. 4. 2007 dalje razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvijo: dviganja in prenašanja bremen nad 5 kg ter dela z rokami nad nivojem ramen, s polnim delovnim časom. Dne 3. 9. 2018 je osebna zdravnica podala predlog za uvedbo postopka za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik ima končano osnovno šolo, njegovo zadnje delo pa je komunalni delavec II. Gre za pomoč pri upravljanju s komunalnimi materiali, čiščenje objektov in naprav ter okolice, urejanje delovnega okolja, izvajanje manj zahtevnih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi, čiščenje odpadkov na javnih površinah. Iz izpovedbe tožnika zaslišanega na naroku pred sodiščem prve stopnje izhaja, da ima največ težav z bolečinami v hrbtenici. Ima tudi težave z epileptičnimi napadi in sicer zvečer in ponoči. Tožnik meni, da sicer ni popolnoma nezmožen za delo, vendar pa bi potreboval ustrezne omejitve in tudi časovno razbremenitev.

7. Glede na to, da je bil tožnik že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile tudi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, je odločilen odgovor na vprašanje, ali je prišlo pri tožniku do poslabšanja zdravstvenega stanja in če je, ali so s tem v zvezi izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

8. V predsodnem postopku je invalidska komisija I. stopnje dne 14. 3. 2019 po osebnem pregledu in po proučitvi medicinske dokumentacije ugotovila, da je pri tožniku glavna bolezen, ki bistveno vpliva na invalidnost, stanje po operaciji foraminalne stenoze L5, S1 desno. Na delovno zmožnost pa vpliva tudi epilepsija in sindrom zamrznjene rame desno. Komisija je menila, da je pri tožniku še nadalje podana III. kategorija invalidnosti, vendar pa za delo ni več zmožen s polnim delovnim časom. Je pa s skrajšanim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko zmožen za delo na drugem delu, brez dviganja in prenašanja bremen nad 5 kg ter dela z rokami nad nivojem ramen, pogostih dolgotrajnih prisilnih drž in dela v globokem predklonu. Sposoben je za razgibano fizično lažje delo, ki ne poteka v neugodnih klimatskih pogojih. V revizijskem postopku pa je invalidska komisija II. stopnje dne 20. 8. 2019 podala mnenje, da so pri tožniku potrebni nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato je pri njem še nadalje podana III. kategorija invalidnosti, kot mu je bila priznana za čas od 5. 4. 2007 dalje.

9. Sodišče prve stopnje je vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem tudi, ali je zdravljenje že zaključeno, razčiščevalo s pridobitvijo mnenja sodnega izvedenca za ortopedsko kirurgijo prim. A.A., dr. med. V obširnem izvedenskem mnenju, ki ga je izvedenec podal na podlagi osebnega pregleda tožnika in pa po proučitvi medicinske dokumentacije v spisu ter tožnikovem zdravstvenem kartonu, izvedenec ugotavlja, da pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke z dne 26. 8. 2019 zdravljenje še ni bilo zaključeno in da zdravstveno stanje tožnika na ta dan še ni bilo možno oceniti kot dokončno stanje. Tožnik potrebuje določeno diagnostiko kot npr. laboratorijske preiskave krvi v smeri prikaza vnetnih parametrov, morda kljub negativni anamnezi teste na boreliozo, scintigrafijo aksialnega skeleta s prikazom eventualnih reaktivnih dogajanj na tem področju ter predstavitev ortopedu - specialistu za hrbtenično kirurgijo v ortopedskih ambulantah na Polikliniki v Ljubljani. Šele ko bo ta strokovnjak zaključil zdravljenje je možno kot dokončno oceniti stanje ledveno-križnične hrbtenice s pridruženimi težavami. Pri tožniku zaenkrat niso evidentne take trajne zdravstvene spremembe, ki jih ne bi bilo možno odpraviti z zdravljenjem ali z medicinsko rehabilitacijo. Sploh pa ni niti klinično niti slikovno takih patoloških sprememb, ki bi utemeljevale popolno izgubo delazmožnosti. Tožnik bi v svojem poklicu lahko opravljal prilagojena fizična dela. Sedanje klinične ugotovitve in objektivne preiskave pa ne dajejo medicinske opore, da bi tožnikova delovna zmožnost za dela v svojem poklicu bila zmanjšana za več kot 50 %. Pri ponovni oceni delazmožnosti bi prišle v poštev omejitve kot so mu bile priznane že v letu 2007, dodatno pa glede na predlog specialista MDPŠ v zvezi s sumom na temporalno epilepsijo še dodatne omejitve kot npr. nezmožnost za delo na višini, za vožnjo z motornimi vozili, za delo s prometom ter za delo v bližini nevarnih strojev. Po mnenju sodnega izvedenca pa bi morebitne preostale razbremenitve, torej tudi časovno razbremenitev bilo mogoče določiti šel po končanem zdravljenju.

10. Sodišče prve stopnje je nekritično sprejelo podano izvedensko mnenje ter presodilo, da je pri tožniku potrebna še nadaljnja diagnostika in zdravljenje in da zato tožnikovega zdravstvenega stanja ni mogoče opredeliti kot dokončnega. Pri tožniku sicer ni podana popolna izguba delazmožnosti niti njegova delovna zmožnost ni izgubljena za več kot 50 %.

11. Kot je to določeno v prvem odstavku 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)² je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

12. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah,³ je potrebno v vsakem primeru posebej razčistiti, ali je v smislu že citiranega člena zdravljenje oziroma ukrepi medicinske rehabilitacije zaključeno. Glede na stališče pritožbenega sodišča⁴ je tudi v primeru, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostična in terapevtska obravnava, pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem ali dejavnostjo iz tretjega ali četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2, na katera se ocenjuje invalidnost. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa. Sicer pa invalidnost ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso dokončne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Zaradi opustitve pogoja "trajna sprememba zdravstvenega stanja" iz definicije invalidnosti, je za pričakovana izboljšanja zdravstvenega stanja v 94. členu ZPIZ-2 predpisan kontrolni pregled.

13. Glede na navedeno je bila po stališču pritožbenega sodišča, odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanje, ali je šlo pri tožniku za takšno zdravstveno stanje, ki se ne more spremeniti niti ob dodatnem in nadaljnjem zdravljenju, preuranjena. Že samo izvedensko mnenje glede navedenega ni prepričljivo, saj izvedenec ugotavlja, da pri tožniku niti ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti niti do poklicne invalidnosti, kar pomeni, da je glede omenjenega vprašanja očitno zdravljenje zaključeno. Le glede vprašanja, ali so potrebne dodatne razbremenitve (izvedenec celo sam omenja, da bi bile potrebne dodatne razbremenitve in sicer v zvezi z epilepsijo), pa zdravljenje naj ne bi bilo še zaključeno, saj naj bi bila po mnenju sodnega izvedenca potrebna dodatna diagnostika. Prav tako ni prepričljivo izvedensko mnenje v delu, ki se nanaša na predstavitev tožnika specialistu za hrbtenično kirurgijo. V dokumentaciji, ki jo povzema tudi sodni izvedenec so namreč številni izvidi med drugim tudi izvid ortopeda z dne 22. 1. 2019, ki meni, da je stanje bolj ali manj dokončno in da operacija brez izrazitih poslabšanj ni predvidena. Lečeči specialist meni, da bo potrebno prilagoditi obremenitve bodisi v količini dela, bodisi v času. Idealno bi bilo tudi, da tožnik dela ne bi opravljal na mrazu, prepihu in vlagi. Tudi glede morebitnih omejitev v zvezi z epilepsijo izvedenec navaja, da bi bilo potrebno predložiti novejše izvide, pri čemer pa sam izvedenec v izvedenskem mnenju omenja kar nekaj starejših kot tudi novejši izvid z dne 11. 12. 2019, ki bi ob presoji ustreznega specialista nevrologa lahko izkazoval tudi stanje, kakršno je bilo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke.

14. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem sojenju bo sodišče postavilo izvedenca specialista nevrologa, po potrebi pa tudi specialista medicine dela, prometa in športa. Kot to poudarja tudi Vrhovno sodišče RS⁵ ima prav izvedenec navedene stroke ustrezno strokovno znanje tako s področja medicine kot s področja poznavanja različnih poklicev, delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest. Po potrebi bo izvedlo tudi druge dokaze. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb tožene stranke ter odločilo o tožbenem zahtevku. Pritožbeno sodišče je tudi odločitev o stroških pritožbe pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

15. Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče odločilo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje dejanskega stanja v zvezi z enim od relevantnih okoliščin in ključnega za odločitev ni ustrezno razčistilo. V postopek bo namreč potrebno pritegniti sodne izvedence oziroma izvedenski organ ter po potrebi izvesti še druge dokaze. Pritožbeno sodišče je opravilo tudi test sorazmernosti med varstvom pravice do pritožbe in varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem je ugotovilo, da je bila tožba vložena 26. 9. 2019 in da v tem primeru zaradi ponovnega postopka pred sodiščem prve stopnje ne bo prišlo do prekomernega posega v katero od teh pravic.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Rok za pritožbo zoper ta sklep ne teče na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13. 11. 2020. Rok za pritožbo začne teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu navedene odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
³ Glej Psp 468/2017 z dne 18. 1. 2018, Psp 125/2020 z dne 1. 7. 2020, Psp 170/2020 z dne 30. 9. 2020, Psp 62/2018 z dne 17. 5. 2018 itd.
⁴ Glej Psp 125/2020 z dne 1. 7. 2020.
⁵ Glej VIII Ips 257/2015 z dne 5. 4. 2016.

Datum zadnje spremembe:

13.01.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Psp 348/2010
• VDSS sodba Psp 550/2010
• VDSS Sodba Psp 63/2019