<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Psp 170/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.170.2020
Evidenčna številka:VDS00041570
Datum odločbe:30.09.2020
Senat:Nada Perič Vlaj (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), mag. Lilijana Strban
Področje:INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:I. kategorija invalidnosti - zaključeno zdravljenje

Jedro

Za ugotovitev invalidnosti je bistveno, da je zdravljenje, oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz izvedenega postopka mora izhajati ugotovitev, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja. Z ustreznimi diagnostičnimi postopki mora biti ugotovljeno, da je že na podlagi dosedanjega zdravljenja delovna zmožnost zmanjšana do take mere, da vpliva na zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma na poklicno napredovanje. Gre za strokovno medicinsko vprašanje povezano z uporabo definicije invalidnosti določene v 63. členu ZPIZ-2.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 17. 8. 2018 in odločba tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 22. 3. 2018 ter zahtevo za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja zavrnilo. Ob enem je sklenilo, da stroški tožeče stranke bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo, storilo pa je tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Povzema obrazložitve sodbe in poudarja, da se z zaključki sodišča prve stopnje ne strinja. Poudarja, da je prišlo pri njem, kot sta ugotovila izvedenca po začetni ugotovitvi poslabšanja zdravstvenega stanja, do izrazitega izboljšanja, kar se kaže predvsem v izrazito izboljšani funkciji levega prekata. Tudi iz izvedenskega mnenja izhaja, da je pri tožniku samo blago oslabljen iztisnjen delež levega srčnega prekata in sicer okoli 45 % in brez pomembne patologije na zaklopkah in pljučne hipertenzije. Izvedenca tudi ugotavljata, da je prišlo do izrazitega izboljšanja ob spremembi in prilagoditvi medikamentozne terapije. Citira 63. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in izpostavlja, da je zdravljenje končano, kadar sprememb v zdravstvenem stanju ni več mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Pri tem pa je bistveno, da je določeno zdravstveno stanje kljub zdravljenju trajno oziroma vsaj trajnejše narave in bistvenih sprememb oziroma izboljšanja ni več pričakovati. Vztraja, da pri njem ob izdaji izpodbijanih odločb zdravljenje ni bilo končano. Ponovno poudarja, da sta izvedenca ugotovila, da je prišlo pri njem do izrazitega izboljšanja zaradi spremembe in prilagoditve medikamentozne terapije. Pri njem je nadaljnje zdravljenje vplivalo na spremembe zdravstvenega stanja in to celo, kot sta ugotovila izvedenca, izrazito. Njegovo zdravstveno stanje se je izboljšalo do te mere, da lahko opravlja svoje redno delo šoferja kamiona v polnem delovnem času brez kakršnih koli omejitev. To dokazuje dejstvo, da od septembra 2018 to delo opravlja neprekinjeno, brez vsakršnih težav, srčni spodbujevalnik se mu ni niti enkrat aktiviral in v tem obdobju ni bil niti en dan v bolniškem staležu. Vztraja, da pri svojem delu ne dviguje težkih bremen, kar je izpovedal sam, potrdil pa je tudi zakoniti zastopnik delodajalca. Izvedenca sta glede bremen izpovedala teoretično, saj njegovega konkretnega dela ne poznata. Kakšna in koliko bremen dejansko dviguje je najbolj poznano prav njemu in njegovemu delodajalcu. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično nepravilno uporabilo materialno pravo oziroma najmanj preuranjeno odločilo.

5. V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z 81. členom v zvezi z 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 17. 8. 2018, s katero je pritožbi delodajalca delno ugodil, pritožbo zavarovanca pa zavrnil ter tožnika razvrstil v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu od 11. 1. 2018 dalje priznal pravico do invalidske pokojnine, prvostopno odločbo z dne 22. 3. 2018 pa je odpravil. S slednjo je toženec tožnika razvrstil v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. V obravnavani zadevi je sporno ali je tožnik popolnoma nezmožen za pridobitno delo tako kot je odločil toženec z dokončno odločbo z dne 17. 8. 2018, ali pa je prišlo le do zmanjšanja delovne zmožnosti oziroma do invalidnosti (sploh še) ni prišlo kot uveljavlja tožnik.

6. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je v sedaj obravnavanem postopku invalidska komisija prve stopnje menila, da je pri tožniku od 11. 1. 2018 zaradi posledic bolezni podana II. kategorija invalidnosti, ker je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za več kot 50 %. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti je zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu oziroma na drugem delu z omejitvami: lahko fizično delo, ročno lahko premešča bremena do 5 kilogramov, brez upravljanja z motornimi vozili v poklicne namene, brez dela nad globino, brez direktne izpostavljenosti sončnim žarkom. Drugačnega mnenja pa je bila invalidska komisija II. stopnje, ki je dne 4. 7. 2018 menila, da je pri tožniku od 11. 1. 2018 zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela.

7. Zaradi različnih mnenj invalidskih komisij, ki sta jih podali o tožnikovi delovni zmožnosti, tožnik pa se s takšnima mnenjema ni strinjal, je sodišče v sodnem postopku pridobilo izvedensko mnenje specialista medicine dela, prometa in športa in specialistke kardiologije. Izvedenski organ je po pregledu razpoložljive dokumentacije v upravnem in sodnem spisu ter zdravstvenem kartonu, tožnika pa je tudi osebno pregledal menil, da je do dneva izdaje dokončne odločbe z dne 17. 8. 2018 tožnik popolnoma izgubil delovno zmožnost oziroma do 17. 8. 2018 ni imel preostale delovne zmožnosti tako kot je ocenila invalidska komisija II. stopnje. Vzrok invalidnosti je bolezen, datum nastanka invalidnosti pa je 11. 1. 2018, ko je oceno tožnikove delazmožnosti podala invalidska komisija I. stopnje. Izvedenski organ pa je hkrati menil, da je v kasnejšem obdobju ob spremembi in prilagoditvi medikamentozne terapije prišlo do izrazitega izboljšanja, kar kaže izrazito izboljšanje funkcije levega prekata. Ta je bila (že) januarja 2019 le blago oslabljena. Izvedenski organ je tako ocenil, da je sedaj, to je v času podaje mnenja, tožnik zmožen opravljati delo na drugem delovnem mestu oziroma drugo delo z omejitvami in ker gre za stanje po dokončni odločbi, je ocena sedanje delazmožnosti stvar novega postopka.

8. Sodišče prve stopnje je oba izvedenca še zaslišalo, vendar ne v zvezi z ugotovljenim izrazitim izboljšanjem zdravstvenega stanja in bistvenim vprašanjem ali je bilo zdravljenje do dokončne odločbe pri tožniku zaključeno.

9. Pravna podlaga za odločitev je podana v ZPIZ-2. Ta v 63. členu določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

Za ugotovitev invalidnosti je tako bistveno, da je zdravljenje, oziroma medicinska rehabilitacija končana. Iz izvedenega postopka mora izhajati ugotovitev, da se spremembe v zdravstvenem stanju ne morejo več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja. Z ustreznimi diagnostičnimi postopki mora biti ugotovljeno, da je že na podlagi dosedanjega zdravljenja delovna zmožnost zmanjšana do take mere, da vpliva na zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma na poklicno napredovanje. Gre za strokovno medicinsko vprašanje povezano z uporabo definicije invalidnosti določene v 63. členu ZPIZ-2. Prav to vprašanje, ali je bila pravilno uporabljena določba 63. člena ZPIZ-2 glede vprašanja zaključenega zdravljenja, je potrebno izpostaviti v obravnavani zadevi.

10. Gre za vprašanje, ali je prišlo pri tožniku do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Torej ali je šlo pri tožniku za takšno zdravstveno stanje, ki se ne more spremeniti niti ob dodatnem in nadaljnjem zdravljenju. To vprašanje se postavlja zlasti ob ugotovitvi izvedencev, da je v kasnejšem obdobju ob spremembi in prilagoditvi medikamentozne terapije prišlo do izboljšanja in sicer do izrazitega izboljšanja funkcije levega prekata.

11. V obravnavanem primeru ni razčiščeno to ključno vprašanje ali je glede na potek tožnikove bolezni in zaradi ugotovljenega izboljšanja zdravstvenega stanja ob spremembi in prilagoditvi medikamentozne terapije, bilo pri tožniku zdravljenje zaključeno v smislu definicije invalidnosti določene v 63. členu ZPIZ-2. Šele, ko je zdravljenje zaključeno je delovno zmožnost v smislu invalidnosti, bodisi zmanjšanje ali izgubo, mogoče ugotavljati. V nasprotnem primeru, če zdravljenje ni zaključeno, tudi če je ugotovljena popolna nezmožnost za delo, gre za začasno nezmožnost za delo v smislu bolniškega staleža in ne za popolno nezmožnost v smislu invalidnosti. Od te ugotovitve je odvisno do kakšnih pravic je tožnik upravičen, ali do pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in do kakšnih dejanskih in pravnih posledic lahko pride v takšnem primeru pri tožniku.

12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje istima izvedencema ali drugemu izvedencu predočilo celotno dokumentacijo in potek zdravljenja in do kakšnih ugotovitev sta izvedenca prišla v prvem postopku na podlagi medicinske dokumentacije, posameznih izvidov in rezultatov preiskav. Konkretno, da sta na podlagi izvida izdanega že januarja 2019, ugotovila, da je prišlo pri tožniku do izrazitega izboljšanja zdravstvenega stanja. V zvezi z ugotovitvijo, da je pri tožniku prišlo do izrazitega izboljšanja zdravstvenega stanja, bo izvedenca izrecno zaprosilo, da ob upoštevanju definicije invalidnosti (in zahtevanem zaključenem zdravljenju, 63. člen ZPIZ-2) in vseh drugih relevantnih okoliščin (dejanski bolniški stalež, dejanske zdravstvene težave in dejansko opravljanje dela) dodatno skrbno presodi, ali je bilo v relevantnem obdobju pri tožniku zdravljenje zaključeno ali ne. V primeru, da pri tožniku zdravljenje v relevantnem obdobju še ni bilo zaključeno, invalidnosti še ni mogoče ugotoviti. V kolikor pa bo izvedenec oziroma bosta izvedenca kljub dejstvu, da se je tožnik zdravil in da je v času zdravljenja in zaradi medicinske rehabilitacije, to je ob spremembi medikamentozne terapije, prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, menila, da je bilo zdravljenje zaključeno in bosta razloge za to tudi obvezno navedla, pa bosta podala mnenje, ali je pri tožniku prišlo do invalidnosti in ali je pri njem še podana preostala delovna zmožnost in od kdaj ter iz katerega vzroka.

13. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca in odločilo o tožbenem zahtevku. Ponovno bo odločilo tudi o stroških postopka, vključno o stroških pritožbe, ki jih je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

14. Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče odločilo zaradi tega, ker sodišče prve stopnje dejanskega stanja v zvezi z enim od relevantnih okoliščin in ključnega za odločitev, še ni razčiščevalo in razčistilo. Poleg navedenega je pritožbeno sodišče opravilo tudi test sorazmernosti med varstvom pravice do pritožbe in varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in ugotovilo, da zaradi ponovnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ne bo prišlo do prekomernega posega v katero od teh pravic.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 63.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzNDI1