VDSS Sodba Psp 87/2020

Jedro

Ker je izključitveni razlog iz 28. člena ZSVarPre šteti dejstvo, da je bil tožnik na podlagi pravnomočne odločbe izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, ker ni dal resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe, je Center za socialno delo pravilno ugotovil, da je pri tožniku zaradi prenehanja vodenja v evidenco brezposelnih oseb z dnem dokončnosti odločbe prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih do pravic iz javnih sredstev ni bil upravičen in pravilno odločil, da tožnik iz krivdnih razlogov ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz javnih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 12. 7. 2018 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 6. 3. 2017 in se tožniku prizna pravica do denarne in socialne pomoči, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ob enem je sklenilo, da stroški postopka bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Povzema obrazložitev izpodbijane sodbe in poudarja, da je v tožbi pojasnil, da ob prijavi v evidenco ni ravnal krivdno, saj uradniki niso izpolnili svoje pojasnilne dolžnosti. Trdi, da je bil v napačno evidenco vpisan po napaki s strani uradnikov zavoda, saj so bili ti seznanjeni z njegovim dejanskim formalnim statusom, sam pa vse do 22. 2. 2017, ko je bil obveščen o tem, ni vedel, da bi moral biti vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve. Bistvo je, da je pojasnil, da je obrazec nejasen in nepregleden in da ob izpolnjevanju ni uvidel, da je označil rubriko, da nima statusa študenta. V mesecu oktobru 2019 je namreč pridobil status študenta z vpisom na magistrski študij prava. Ni pa namerno zamolčal statusa študenta, kot se ugotavlja v izpodbijani sodbi. Zaslišanima pričama očita, da se izmikata odgovornosti glede izhodiščnega vprašanja, ali sta opazila kakšno diskrepanco med evidenco in statusom tožnika. Pomotno je bil vpisan v napačno evidenco, uradnik pa mu ni pomagal tega urediti, čeprav je bila to njegova dolžnost. Meni, da je nesprejemljiva ocena, da naj bi šlo za tožnikovo krivdno ravnanje.

V dodatni vlogi poimenovani "dopolnitev pritožbenih navedb" tožnik ponavlja pritožbene navedbe pooblaščenca in vztraja, da je namen sodbe, da se ga oškoduje.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri vseh svojih stališčih in nasprotuje pritožbenim navedbam. Predlaga, da pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti do očitanih kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodba nima takšnih pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih. V odločilnih dejstvih pa tudi ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 12. 7. 2018, s katero je zavrnila pritožbo tožnika vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 6. 3. 2017. S slednjo je bila z dnem 1. 3. 2017 razveljavljena odločba z dne 22. 2. 2017 in odločeno, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz obrazložitve citirane odločbe izhaja, da tožnik ni upravičen do denarne in socialne pomoči zaradi podanega krivdnega razloga. V zadevi je sporno ali je podano krivdno ravnanje iz 28. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) kot izključitveni razlog za priznanje pravice do denarne in socialne pomoči.

7. Iz listinske dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je Center za socialno delo na podlagi tožnikove vloge za uveljavitev pravic iz javnih sredstev z dne 3. 1. 2017 izdal odločbo št. ... z dne 22. 2. 2017, s katero je tožniku za čas od 1. 1. 2017 do 31. 3. 2017 priznal pravico do denarne in socialne pomoči v višini 248,68 EUR mesečno ter mu za navedeno obdobje priznal pravico do vplačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Nato je center za socialno delo dne 6. 3. 2017 po uradni dolžnosti izdal odločbo št. ..., s katero je odločbo z dne 22. 2. 2017 razveljavil z dnem 1. 3. 2017 in hkrati odločil, da tožnik ni upravičen do denarne in socialne pomoči in do pravice do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev, upravičen pa je do pravice do vplačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 3. 2017 do 31. 3. 2017, če obveznega zdravstvenega zavarovanja nima urejenega iz drugega naslova.

8. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je namreč z odločbo št. ... z dne 5. 1. 2017 odločil, da se tožnika preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker pri prijavi dne 16. 11. 2016 ni dal resničnih podatkov za pridobitev statusa brezposelne osebe, ko je pisno izjavil, da nima statusa študenta, čeprav je bilo iz naknadno pridobljenih podatkov razvidno ravno nasprotno in tudi tožnik v pritožbi izrecno navaja, da je oktobra 2017 pridobil status študenta.

9. Tožnik se zoper citirano odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 5. 1. 2017 ni pritožil tako, da je postala dokončna in pravnomočna. Glede na pravnomočno odločitev pristojnega organa, ki vodi evidenco brezposelnih oseb, je bil torej tožnik iz krivdnih razlogov izbrisan iz evidence brezposelnih oseb.

10. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v ZSVarPre in v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). Po 2. členu ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti, zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Glede na 6. člen citiranega zakona pa je primarna dolžnost vsakega, da po svojih sposobnostih skrbi za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom , s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih, ali s pomočjo tistih, ki so jih dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne in socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, vendar le pod pogojem, če ne obstaja kateri izmed izključitvenih razlogov, določenih v 27. ali 28. členu tega zakona. Med takšen izključitveni razlog iz 28. člena se šteje tudi prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb in neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba lahko štela za brezposelno osebo. Pomeni, da je izključitveni razlog za pridobitev pravice do socialno varstvenega prejemka podan v primeru vsakega takšnega krivdnega ravnanja, zaradi katerega si upravičenec iz razlogov na njegovi strani, ni zagotovil minimalnega dohodka za preživljanje.

11. Po 8. členu Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD) se za brezposelno osebo po tem zakonu šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drugi izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter: ni v delovnem razmerju, ni zaposlen, ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu, ni kmet, ni upokojenec in nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.

Iz listin v spisu je razvidno, da je tožnik dne 16. 11. 2016 izpolnil spletno prijavnico, s katero se je prijavil v evidenco brezposelnih oseb in v njej v sedmi točki prijave navedel, da nima statusa študenta. S podpisom obrazca je potrdil, da je seznanjen, da ima posredovanje neresničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev ter pridobitev statusa brezposelne osebe za posledico prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, izgubo pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ter izgubo drugih pravic, pridobljenih na podlagi statusa brezposelne osebe. Na podlagi 5. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci oseb, vključenih v program APZ, če ni podala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe. Na prav takšni pravni podlagi temelji odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 5. 1. 2017.

12. Ker je izključitveni razlog iz 28. člena ZSVarPre šteti dejstvo, da je bil tožnik na podlagi pravnomočne odločbe izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, ker ni dal resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe, je Center za socialno delo pravilno ugotovil, da je pri tožniku zaradi prenehanja vodenja v evidenco brezposelnih oseb z dnem dokončnosti odločbe prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih do pravic iz javnih sredstev ni bil upravičen in pravilno odločil, da tožnik iz krivdnih razlogov ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz javnih sredstev.

13. Neutemeljeno se tožnik sklicuje na to, da je bil obrazec za prijavo nepregleden in da je to razlog za njegovo napačno izpolnitev obrazca. Ker je bilo o prenehanju vodenja tožnikove evidence o brezposelnih oseb že pravnomočno odločeno, na odločitev takšno sklicevanje nima nobenega vpliva. Enako je pravno irelevantno za odločitev sklicevanja pritožbe na postopanje zaposlenih pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in izpoved zaslišanih prič.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob enem je sklenilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.

Datum zadnje spremembe:

11.01.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 226/2018
• VDSS Sodba Psp 166/2020
• VDSS sodba Psp 404/2016