<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 44/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.44.2020
Evidenčna številka:VDS00034581
Datum odločbe:27.05.2020
Senat:Edo Škrabec (preds.), mag. Lilijana Strban (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:starostna pokojnina - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja

Jedro

Določilo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje velja to tudi za t.i. samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Ravno slednje pa je izkazano v predmetnem sporu, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je tuji nosilec PIZ tožniku odmeril pokojnino na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju z Republiko Avstrijo, se že priznana pokojnina v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma ne preračuna na način, da bi bil tožnik upravičen do priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v Republiki Sloveniji, temveč slednja ostane obveznost nosilca PIZ v BIH, ki je tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine z upoštevanjem tako avstrijske kot slovenske zavarovalne dobe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ..., z dne 9. 11. 2018 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ..., z dne 30. 10. 2018 ter da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine. Hkrati je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne v novo sodno odločanje. Opozarja, da ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine glede na delovno dobo, ki jo je dosegla v Republiki Sloveniji. Za priznanje pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji izpolnjuje vse pogoje, upoštevajoč preostalo delovno dobo v Avstriji in Bosni in Hercegovini ter svojo starost. Tožeči stranki se na račun delovne dobe v Sloveniji, tudi v BIH dejansko še ni ničesar izplačalo. Razlogi v izpodbijani sodbi so med seboj protispisni in kontradiktorni kar vse predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti ni prišlo do zatrjevanih kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Sodišče prve stopnje v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 83. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 11. 2018 v zvezi z odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 30. 10. 2018, s katero je bilo odločeno, da se tožnikova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine zavrne in da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.

6. V tem postopku tožeča stranka zahteva priznanje starostne pokojnine na podlagi dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji skladno s Sporazumom.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in procesnega gradiva, ki tvori podlago sodbe je razvidno, da ima tožeča stranka skupno dopolnjenih 23 let 2 meseca in 4 dni pokojninske dobe, od tega je v Republiki Sloveniji dopolnila 7 let, 10 mesecev in 21 dni pokojninske dobe.1 Tožeči stranki je bila dne 27. 5. 1997 z odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ) v BIH od 18. 4. 1995 dalje priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine.2 Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bila upoštevana tudi avstrijska zavarovalna doba v višini 54 mesecev (4 leta 6 mesecev).3 Iz priloge k odločbi z dne 27. 5. 1997 nosilca PIZ iz BIH je razvidno, da je upoštevana tudi doba, ki jo je tožnik dosegel v Republiki Sloveniji od 4. 4. 1958 do 24. 2. 1966 v trajanju 7 let 10 mesecev in 21 dni.4

8. Pritožbena navedba, da je tožeča stranka upravičena do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji, ker za to izpolnjuje vse pogoje, se tako ne izkaže za pravilno. Določilo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo (Ur. l. RS, št. 37/08 - MP, št. 10/08 s spremembami, v nadaljevanju: Sporazum) določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju, z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega Sporazuma. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje velja to tudi za t.i. samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo. Ravno slednje pa je izkazano v predmetnem sporu, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker je tuji nosilec PIZ tožniku odmeril pokojnino na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju z Republiko Avstrijo,5 se že priznana pokojnina v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena Sporazuma ne preračuna na način, da bi bil tožnik upravičen do priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine tudi v Republiki Sloveniji, temveč slednja ostane obveznost nosilca PIZ v BIH, ki je tožniku priznal pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine z upoštevanjem tako avstrijske kot slovenske zavarovalne dobe, kar je sodišče argumentirano in dovolj natančno pojasnilo v 6. in 7. točki obrazložitve sodbe.

9. Tudi pritožbena navedba, da je sodišče zagrešilo kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljena. Sodišče prve stopnje se je argumentirano opredelilo do razlogov bistvenih za odločitev v tej zadevi in sodbo tudi ustrezno obrazložilo. Že v komentarju k 339. členu6 je izpostavljeno, da je skupna bistvena in nosilna značilnost kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, da sodbe zaradi napak naštetih v 14. točki objektivno ni mogoče preizkusiti. S sankcioniranjem teh kršitev je varovana pravica do pritožbe. Če ima namreč sodba tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče se zoper njo ni mogoče pritožiti. Izpodbijana sodba pa vsebuje, kot je že pojasnjeno, bistvene razloge in je tudi ustrezno obrazložena tako glede ugotovljenih dejstev kot tudi glede uporabe materialnega prava.

10. Prav tako ni podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na t.i. protispisnost. Pritožba niti ne navaja, da bi sodišče listinam pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo dejansko imajo. Samo dejstvo, da je sodišče ugotovilo, da je bila dopolnjena zavarovalna doba v Sloveniji, upoštevana pri odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine s strani bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja, pomeni, da je na tej podlagi tožeča stranka upravičena tudi do izplačila pokojnine, ki pa jo izplačuje nosilec zavarovanja v BIH. Tako sodišče ni ugotovilo, kot to napačno zaključuje tožeča stranka, da bi morala tožena stranka na podlagi dejstva, da je tožnik v Sloveniji dopolnil 7 let, 10 mesecev in 21 dni pokojninske dobe7 tožniku izplačevati sorazmeren del pokojnine. Razloge za to je sodišče pojasnilo v 8. točki obrazložitve sodbe.8

11. Sodišče je pravilno izpostavilo, da je nosilec PIZ v BIH upošteval slovensko zavarovalno dobo in bi to moralo biti upoštevno pri odmeri pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine v BIH. V nasprotnem bo moral tožnik to uveljaviti pred pristojnimi organi v BIH, na kar je že pravilno opozorilo prvostopno sodišče.

12. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
1 V obdobju od 4. 4. 1958 do 24. 2. 1966.
2 Na podlagi skupne pokojninske dobe v višini 23 let 2 meseca in 4 dni, torej vse do obdobja 18. 4. 1995.
3 V obdobju od 1. 7. 1966 do 31. 7. 1991 s prekinitvami.
4 Upoštevana pokojninska doba je skladna tudi z vpisom v tožnikovo delovno knjižico.
5 Torej na podlagi mednarodnega sporazuma.
6 dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, 2009.
7 Ki je upoštevana pri priznani pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine z dne 27. 5. 1997.
8 Nenazadnje je tudi tožnik izpovedal, da se mu je višina pokojnine spreminjala, zato je pri bosanskem nosilcu zavarovanja na podlagi napotil vložil novo vlogo in dokumentacijo, v kateri je zahteval priznanje pokojninske dobe, ki jo je dopolnil v Sloveniji, vendar odločitve do sedaj še ni dobil.


Zveza:

Mednarodne Pogodbe
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino - člen 36, 36/3.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (2008) - BBHSZ - člen 36, 36/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQzMjYz