VDSS Sodba Psp 159/2020

Jedro

Bistveno pri presoji sporne zadeve je dejstvo, da je bilo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe še v teku zdravljenje.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2, saj je invalidnost po določbah ZPIZ-2 podana šele potem, ko je končano zdravljenje oziroma ko so izvedeni ukrepi medicinske rehabilitacije. V predmetni zadevi pa je bila operacija palca na levi nogi opravljena tik pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, operacija palca na desni nogi pa že po izdaji izpodbijane dokončne odločbe. V času zdravljenja oziroma rehabilitacije pa ni mogoče predvideti, ali bodo po končanem zdravljenju potrebne omejitve pri delu. Izvedenka je tudi prepričljivo pojasnila, da glede drugih zdravstvenih težav ne gre za taka stanja, zaradi katerih bi bila pri tožnici podana invalidnost. Ključne so zdravstvene težave, ki so bile povezane z operacijo obeh palcev na nogah, kajti ravno te težave bistveno vplivajo na tožničino zdravstveno stanje, predvsem na težave s hrbtenico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 24. 11. 2017 spremeni tako, da se tožnica razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno, ter da se delodajalcu naloži, da je dolžan tožnici zagotoviti pravico do skrajšanega delovnega časa in da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost in za delo s skrajšanim delovnim časom odločila tožena stranka s posebno odločbo. Sodišče je nadalje odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh priloženih izvidov. Prav tako se ne strinja, da tožena stranka 24. 11. 2017 ni mogla ugotoviti invalidnosti, in sicer iz razloga, ker naj zdravljenje še ne bi bilo zaključeno. Tožnica je pridobila mnenje z izvidi in slikami tudi od prof. dr. A.A.. Na vseh izvidih je bilo jasno napisano, da ni več sposobna za težka fizična dela, za veliko hoje, za prenašanje bremen in za delo v prisilnih držah. Omenjeno pa pri razsoji zadeve ni bilo upoštevano. Sodna izvedenka je upoštevala šele izvid z dne 13. 9. 2018, čeprav se bistveno razlikuje od prejšnjih izvidov dr. B.B. in dr. A.A.. Tožnica poudarja, da ima okvarjena kolena, okvarjeni obe stopali ter tudi obrabo hrbtenice, večjih sklepov zgornjih ter večjih sklepov spodnjih okončin. Zaradi tega so potrebne razbremenitve pri delu oziroma celo invalidska upokojitev. Zdravstveno stanje stopal, kolen, hrbtenice, je bilo že pred 24. 11. 2017 tako slabo, da z operativnim posegom palcev stopal ni bilo možno izboljšati zdravstvenega stanja tožnice. Tako tudi ne drži izpoved sodne izvedenke, da je ortoped šele 13. 9. 2018 prvič povzel, da gre za artrotične spremembe na vseh večjih sklepih in aksialnem skeletu. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 24. 11. 2017, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 8. 6. 2017. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je 16. 2. 2017 tožničin osebni zdravnik podal predlog za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnica je po poklicu rezkalka in ima zaključeno poklicno kovinarsko in metalurško šolo. Ves čas dela na rezkalnih strojih. V zvezi z zdravstvenim stanjem sta že obe invalidski komisiji v predsodnem postopku ugotovili, da gre pri tožnici za bolečine v križu, za bolečine v vratu (cervikalgija), za degenerativne spremembe vratne in ledvene hrbtenice, za artrozo MPT palca obeh stopal, za primarno artrozo obeh kolen in za prilagoditveno motnjo.

7. V zadevi je sporno, ali je pri tožnici podana invalidnost in nadalje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

8. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)² v prvem odstavku 63. člena določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V III. kategorijo pa se razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno, oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela (3. alineja drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2).

9. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo med drugim s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Poleg pridobitve pisnega izvedenskega mnenja, je izvedenko na naroku tudi zaslišalo. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 26. 4. 2019 izhaja, da ima tožnica glavne težave zaradi deformacije palcev obeh stopal. 14. 11. 2017 je bila operativno s ploščo in vijakom razrešena deformacija palca levega stopala, 1. 6. 2018 pa še desnega stopala. Po mnenju sodne izvedenke tožnica dela na delovnem mestu "rezkalka", ki ga opravlja kot je opisano v DD-1 obrazcu, sedaj v celoti ne more več opravljati niti v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, temveč bi potrebovala razbremenitve, kot jih je 13. 9. 2018 svetoval lečeči ortoped (ni primerna za težka fizična dela, dela v prisiljenem položaju trupa, za dvigovanje ali prenašanje bremen, za hojo na daljše razdalje ali po zahtevnejšem terenu). V času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe pa po mnenju sodne izvedenke zdravljenje še ni bilo zaključeno.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Mnenje je bilo podano na podlagi preučitve medicinske dokumentacije v spisu in na podlagi osebnega pregleda. Izvedenka je mnenje tudi ustrezno strokovno obrazložila. Bistveno pri presoji sporne zadeve je dejstvo, da je bilo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe še v teku zdravljenje. Dokončna odločba tožene stranke je bila namreč izdana 24. 11. 2017. Prva operacija levega stopala je bila opravljena 14. 11. 2017, druga operacija palca na desnem stopalu pa 1. 6. 2018. Kot je to pojasnila sodna izvedenka, je bila tožnica pri toženi stranki obravnavana ravno takrat, ko je pri njej potekal operativni proces oziroma zdravljenje. V času zdravljenja pa noben od terapevtov ne more vnaprej opredeliti, kako se bo zadeva končala. Tako v času akutne faze rehabilitacije ni mogoče vedeti, kako se bo stanje izteklo, torej ali bodo potrebne kakšne razbremenitve ali ne.

11. Glede na tako prepričljivo utemeljitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2, saj je invalidnost po določbah ZPIZ-2 podana šele potem, ko je končano zdravljenje oziroma ko so izvedeni ukrepi medicinske rehabilitacije. V predmetni zadevi pa je bila operacija palca na levi nogi opravljena tik pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, operacija palca na desni nogi pa že po izdaji izpodbijane dokončne odločbe. V času zdravljenja oziroma rehabilitacije pa ni mogoče predvideti, ali bodo po končanem zdravljenju potrebne omejitve pri delu. Izvedenka je tudi prepričljivo pojasnila, da glede drugih zdravstvenih težav ne gre za taka stanja, zaradi katerih bi bila pri tožnici podana invalidnost. Ključne so zdravstvene težave, ki so bile povezane z operacijo obeh palcev na nogah, kajti ravno te težave bistveno vplivajo na tožničino zdravstveno stanje, predvsem na težave s hrbtenico.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodna izvedenka oziroma sodišče ni upoštevalo medicinskih izvidov, ki se nahajajo v spisu. Izvedenka je te izvide nedvomno upoštevala pri podaji izvedenskega mnenja. Izvidi so tudi omenjeni v pisno podanem izvedenskem mnenju.

13. Glede na to, da je za presojo sporne zadeve odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe, sodišče prve stopnje ni imelo nobene pravne podlage, da bi odločalo o morebitni invalidnosti v kasnejšem obdobju. Res je sodna izvedenka podala ugotovitev, da so pri tožnici od 13. 9. 2018 dalje potrebne razbremenitve pri delu, vendar pa je taka ugotovitev lahko zgolj podlaga za sprožitev novega postopka pri toženi stranki za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

26.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Psp 348/2010
• VDSS Sklep Psp 232/2020
• VDSS sodba Psp 550/2010