VDSS Sodba Psp 174/2020

Jedro

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je ZSVarPre. Po 33. členu tega zakona se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč (IDSP), če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Za dodelitev te izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev, saj gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, kar pomeni, da organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2019 in odločbe CSD A. št. ... z dne 22. 10. 2018 ter da se tožeči stranki prizna višji znesek izredne denarne socialne pomoči po vlogi tožeče stranke z dne 30. 9. 2018.

2. Tožeča stranka je zoper sodbo vložila laično pritožbo. Sodišče ni sledilo njeni prošnji na obravnavi za preložitev, saj je ob prestopu z avtobusa imela hujšo vrtoglavico, zaradi česar ni bila dovolj zbrana za zagovor. Na obravnavi ni mogla učinkovito navajati, da ima dodatno uničene še dvoje hlač, nogavic, dve rjuhi in blazinice, ki jih je nujno potrebovala ter množico njej dragocenih osebnih reči, ki niso del prošnje za izredno denarno pomoč. Ogrožen je bil videz nepristranskosti, saj je sodišče v njeni zadevi v tej sestavi že odločalo. Tedaj je želela ustrezne medicinske obravnave, ker ji osebna zdravnica ni verjela in je ni napotila na vse nujne ortopedske preglede. Sodišče je dokazni predlog o imenovanju izvedenca takrat zavrnilo. Sodišče je napačno povzelo dejstva, saj sedaj uveljavlja iste potrebe kot takrat, to so sredstva za higieno, hrano in obutev, kar je sicer redni mesečni strošek, ki pa lahko pod določenimi pogoji postane izredni strošek, če brez svoje krivde ne more pokriti rednih stroškov. V upravnem postopku so se napake verižile, ker niso bile pravočasno odpravljene. Svetovano ji je bilo naj najprej kupi čevlje, družinski proračun za stroške pa prispeva za nakup hrane. Ravnala je ustrezno, ko je nakup oblačil vezala na daljše časovno obdobje. V več letih je izkoristila zgolj 130,00 EUR izredne pomoči. Jogi v vrednosti zgolj ene socialne podpore zanjo ni primeren, tudi rjuhe potrebuje kakovostne. Stroške za hrano ima večje, ker težko nakupuje. Veliko porabi za prevoz, higieno, čiščenje, za papir in za sanacijo zdravstvenih težav, tako da ji denarja za izredne stroške ne ostane. Nekateri CSD dodeljujejo osebam v boljšem položaju od njenega dvakrat letno po 150,00 ali 190,00 EUR, kar izkazuje neenakopravno obravnavo. Sedaj uveljavlja pravico zaradi doseganja minimalnega preživetja. Reorganizacija CSD ni zagotovila več časa za stranke kot so obljubljali. Po svojih močeh skrbi za preživetje, zato zaproša sodišče za priznanje primernega letnega zneska za dopolnitev k nujnim življenjskim stroškom. Tudi pralni stroj nujno potrebuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje odločilne dejanske in utemeljene pravne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka.

5. Predmet tega postopka je presoja pravilnosti in zakonitosti izdanih upravnih aktov o pravici do izredne denarne socialne pomoči. Tožeča stranka je prejemnica denarne socialne pomoči. Tožeči stranki je bila kot samski osebi na podlagi vloge z dne 30. 9. 2018 z odločbo CSD št. ... z dne 22. 10. 2018 priznana izredna denarna socialna pomoč v višini 80,00 EUR. Izredna denarna socialna pomoč je bila tožeči stranki odobrena za nakup perila in posteljnine v višini 80,00 EUR.¹ Drugostopni organ je soglašal s prostim preudarkom CSD, da tožeča stranka izkazuje položaj izredne materialne ogroženosti, zaradi česar je upravičena do izredne denarne socialne pomoči v višini 80,00 EUR za nakup perila in posteljnine.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre). Po 33. členu tega zakona se kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč (IDSP), če se ugotovi, da je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Za dodelitev te izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev, saj gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, kar pomeni, da organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. člena Zakona o splošnem in upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v mejah prostega preudarka pravilno določila višino priznane izredne denarne socialne pomoči za nakup perila in posteljnine v skupnem znesku 80,00 EUR, saj je svojo odločitev v 11., 12. in 13. točki obrazložitve sodbe argumentirano obrazložila. Odločanje upravnega organa po prostem preudarku ni bilo samovoljno in pravno nevezano. Pritožbena navedba tožeče stranke, da lahko tudi po stališču ministrstva redni strošek postane izredni strošek, v kolikor oseba brez svoje krivde ne zmore pokrivati rednih stroškov, samo potrjuje razlogovanje sodišča v 11. točki obrazložitve sodbe, ki je sedaj presojalo le višino priznane IDSP. Ne glede na domnevo, da je denarna socialna pomoč namenjena kritju tekočih stroškov osnovne prehrane, ogrevanja, obutve, obleke, elektrike in osnovne higiene, kar pomeni, da je tožnici s priznano denarno pomočjo zagotovljeno kritje življenjskih stroškov za nakup dobrin, ki jih je uveljavljala v tem postopku,² je upravni organ presodil, da vse okoliščine, izkazane v upravnem postopku na podlagi zakonsko določenih kriterijev, pooblastil in navedenih ustavnih načel, tožečo stranko upravičujejo do priznanja IDSP za nakup perila in posteljnine v višini 80,00 EUR. Ker niti ZSVarPre niti Pravilnik ne urejata vseh možnih položajev upoštevanja preživljanja, je tožena stranka v okviru podeljene diskrecije za zahtevane stroške za nakup perila in posteljnine tožnici, tudi po oceni pritožbenega sodišča, priznala IDSP v življenjsko ustreznem znesku.

8. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu izkazovanju upravičenosti do posteljnine in perila višjega cenovnega razreda, saj gre v predmetnem sporu za presojo materialne ogroženosti in že slednje izključuje nakup dražjega perila in posteljnine, kot je pravilno izpostavilo sodišče. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je glede oblačil (jakna, hlače, nogavice) napotitev tožeče stranke na Rdeči Križ, Karitas oziroma Center ponovne uporabe ustrezna, saj slednje predstavlja možnosti, ki jih je potrebno izčrpati, preden se odloča o izredni denarni socialni pomoči kot skrajni socialni varnostni mreži. Ker gre za subsidiarno upravičenje, je primarno zahtevana lastna aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike. Pravilna je odločitev glede zaprošene obutve, saj je bila tožeči stranki za ta namen že odobrena izredna denarna socialna pomoč 7. 11. 2017, kar je ustrezno obrazloženo v 13. točki obrazložitve sodbe.³

9. Če je tožeča stranka menila, da je sodnica nepravilno povzela dejstva, je imela zoper zapisnik pravico ugovarjati. Iz zapisnika z dne 13. 1. 2020 je razvidno, da je sodišče skladno z določili ZPP sestavilo zapisnik, ki ga je imela tožeča stranka pravico prebrati in zoper vsebino zapisnika ugovarjati.⁴ Tožeča stranka je zapisnik podpisala, ob koncu glavne obravnave pa ji je bila kopija zapisnika tudi izročena. Tako ni mogoče slediti pavšalnim pritožbenim navedbam glede povzemanja,⁵ saj je tožeča stranka zapisnik brez ugovora podpisala.

10. Nenazadnje ni ugotoviti pavšalno očitane nepristranskosti sodišča, ki je sodilo v predmetni zadevi. Sodišče je sodilo v senatu, kar pripomore, da več oseb lažje ugotovi vse odločilne elemente spora in razpolaga z večjim znanjem kot ena sama oseba. Medsebojni nadzor in pomoč pa pripomoreta k temu, da je njihova odločitev pretehtana, objektivna in pravična. Sodišče ne more slediti zgolj pavšalnemu zatrjevanju tožeče stranke, da je bila že zgolj zaradi tega, ker je kot predsednica senata v drugi zadevi sodelovala ista sodnica, okrnjena nepristranskost in objektivnost, ki se od sodnika zahteva. Pritožbeno sodišče ni zaznalo, da bi bilo lahko predsednici senata oziroma ostalim članom porotnikom očitati ravnanje, ki krni zahtevano objektivno nepristranskost.

11. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Uveljavljena pomoč ji ni bila odobrena za nakup obutve, saj ji je bila za ta namen odobrena že 7. 11. 2017. Glede oblačil je bila napotena na Rdeči Križ, Karitas oziroma Center ponovne uporabe.
² Med katere sodi tudi obutev (čevlji, copati) in obleka (jakna, hlače, nogavice).
³ Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča VDSS Psp 216/2019 dne 12. 9. 2019.
⁴ Stranka ima le pravico ne pa tudi procesno dolžnost prebrati zapisnik in ugovarjati zoper njegovo vsebino, vendar če tega ne stori in zoper vsebino zapisnika ne ugovarja si oteži položaj pri kasnejšem dokazovanju zatrjevane neresničnosti vsebine zapisnika, ki je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano.
⁵ ZPP sodniku nalaga, da vpiše v zapisnik samo bistveno vsebino dejanja, kar pomeni, da lahko sodnik oži in krči ter s tem spreminja izviren izraz vsebine dejanja.

Datum zadnje spremembe:

19.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 865/2007
• VDSS Sodba Psp 262/2019
• VDSS Sodba Psp 258/2018