VDSS Sodba Psp 126/2020

Jedro

Prvostopno sodišče je pravilno presodilo, da je za začetek teka enoletnega roka za vložitev vloge izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba pri Centru za socialno delo, skladno s četrtim odstavkom 34.b člena ZSVarPre pomembno dejstvo datuma smrti umrlega. Za začetek teka roka za vložitev zahteve tako ni relevantno ali se je vodil kakšen zapuščinski postopek oziroma katerekoli druge okoliščine, ki so vplivale, da tožeča stranka ni pri pristojnem Centru za socialno delo pravočasno vložila vloge. Tudi očitno morebitno nepravilno postopanje tretjih, ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb, pri pristojnem Centru za socialno delo vloži vlogo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Zamuda upravičenca enoletnega roka od dneva datuma smrti pomeni prenehanje pravice same.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 9. 7. 2019 in odločbo CSD A. št. ... z dne 16. 5. 2019 ter da rok enega leta po smrti umrle osebe B.B. za tožečo stranko ne velja, zaradi česar lahko v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe vloži pri CSD vlogo za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče napačno ni upoštevalo okoliščin, zaradi katerih tožeča stranka ni pravočasno v roku enega leta vložila vloge za denarno socialno pomoč pri kritju stroškov pogreba. Do zamude tega roka je prišlo zaradi dolgotrajnega zapuščinskega postopka, ki je bil zaključen šele 20. 3. 2019. V kolikor bi bilo odločanje sodišča hitrejše, rok enega leta od datuma smrti umrlega ne bi potekel in bi bila vloga vložena pravočasno. Vloge ni vložila zato, ker je menila, da bo lahko stroške pogreba pokrila iz prihranjene žepnine umrle. Njen partner je glede drugih zadev podal že več laičnih pobud na Ustavno sodišče in bo potrebno očitno podati pobudo tudi glede Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Opozarja, da bi bilo potrebno ukiniti vse majhne občine, ki nimajo 5.000 prebivalcev, predvsem občino C.. Še vedno je iskalec zaposlitve in prejema 339,22 EUR mesečnega nadomestila, zaradi česar prosi za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, z izpodbijano sodbo pravilno zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov in možnosti, da tožeča stranka pri CSD ponovno vloži vlogo za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 7. 2019 in odločba CSD A. št. ... z dne 16. 5. 2019, s katerima je bila zavrnjena vloga tožeče stranke za priznanje izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba.

6. Pravno podlago predstavlja določilo 34.b člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2009 s spremembami v nadaljevanju ZSVarPre), ki določa upravičence, posebne oblike izredne denarne socialne pomoči, njeno višino pa tudi rok enega leta od datuma smrti umrlega, v katerem mora družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb vložiti pri pristojnem Centru za socialno delo vlogo za izredno denarno socialno pomoč.

7. Zakonodaja ureja materialne in procesne roke. Materialni roki so izključevalni, prekluzivni in zastaralni roki. Določeni so v materialnem pravu. Pri prekluzivnih rokih pravica preneha po samem zakonu, pri zastaralnih rokih pravica sama s potekom časa ne preneha, zavezanec pa lahko ugovarja zastaranje. Procesni roki so roki, ki so določeni za opravo procesnih dejanj stranke. Kriterij za razmejitev narave roka ni vezan samo na dejstvo, v katerem predpisu je določen, temveč je potrebno primarno upoštevati vsebino tega, na kar se rok nanaša. Če rok opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja je procesni, če pa se nanaša na predmet meritornega odločanja v postopku na pravico ali obveznost, je materialni. Roke, ki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma za naložitev posameznih obveznosti določajo materialni predpisi.¹ Zamuda tega roka pomeni prenehanje pravice po samem zakonu. Za materialne roke tako ne prideta v poštev niti podaljšanje roka niti vrnitev v prejšnje stanje.

8. Določilo četrtega odstavka 34.b člena ZSVarPre izrecno določa rok za uveljavitev pravice, pri čemer izjeme niso določene. Pravilno je zatrjevanje tožene stranke, da je ZSVarPre materialni predpis, saj ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka, določa upravičence in pogoje za uveljavitev teh pravic, višino, obdobje dodelitve. Zaradi navedenega je potrebno paziti na materialne roke, ko stranke vlagajo vloge, s katerimi uveljavljajo kakšno pravico iz socialne varnosti, ki jim gre po materialnih predpisih, saj v primeru zamude tega roka pride tudi do izgube pravice.

9. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju tožeče stranke, da bi moralo sodišče pri presoji predmetnega zahtevka upoštevati okoliščine, zaradi katerih je bila vloga za denarno socialno pomoč pri kritju stroškov pogreba pri pristojnem Centru za socialno delo vložena po preteku z zakonom določenega enoletnega roka.

10. Prvostopno sodišče je pravilno presodilo, da je za začetek teka enoletnega roka za vložitev vloge izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba pri Centru za socialno delo, skladno s četrtim odstavkom 34.b člena ZSVarPre pomembno dejstvo datuma smrti umrlega. Za začetek teka roka za vložitev zahteve tako ni relevantno ali se je vodil kakšen zapuščinski postopek oziroma katerekoli druge okoliščine, ki so vplivale, da tožeča stranka ni pri pristojnem Centru za socialno delo pravočasno vložila vloge. Tudi očitno morebitno nepravilno postopanje tretjih,² ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb, pri pristojnem Centru za socialno delo vloži vlogo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Zamuda upravičenca enoletnega roka od dneva datuma smrti pomeni prenehanje pravice same.

11. Po oceni sodišča je enoletni rok, v katerem lahko oseba uveljavlja pravico izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba, primeren rok. Zakonska omejitev vložitve vloge kot posebne oblike izredne denarne socialne pomoči je imanentna časovni dinamiki same pravice, saj gre za stroške pogreba, ki se morajo poravnati po samem pogrebu. Ker gre za materialni rok ga mora stranka upoštevati, če hoče uspešno uveljavljati to pravico. Na prekluzivne roke so organi dolžni paziti po uradni dolžnosti in jih ne morejo podaljševati. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice. Škodljive posledice zamude prekluzivnega roka pa se tudi z vrnitvijo v prejšnje stanje ne da popraviti.³ Po presoji pritožbenega sodišča je tako odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

12. Upoštevajoč prošnjo tožeče stranke o oprostitvi plačila sodnih taks, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se skladno z 71. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami - ZDSS-1), v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, zaradi omogočanja dejanskega dostopa zavarovancem do sodišča in hitrejšega reševanja, sodne takse ne plačujejo.

13. Do ostalih pritožbenih izvajanj, glede laičnih ustavnih pobud in velikostjo občin, ki za rešitev zadeve pravno niso relevantna, se pritožbeno sodišče ni dolžno posebej opredeljevati. Nenazadnje le-te, ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane.

14. Iz predhodno navedenih dejanskih materialnopravnih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno procesno dejanje, ker je pravica izgubljena.
² Tožeča stranka se sklicuje na postopanje zapuščinskega sodišča.
³ Vrnitev v prejšnje stanje je na podlagi določbe 103. člena ZUP vselej vezana na dejanje postopka, torej na zamudo procesnega in ne materialnega roka.

Datum zadnje spremembe:

19.11.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 120/2020
• VSL sklep I Cp 3216/2015
• VSM Sodba I Cp 457/2020