VDSS Sodba Psp 143/2020

Jedro

Katere osebe in kateri dohodek se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določa ZUPJS. Ta v 12. členu določa, da se v dohodek, ki se upošteva, vštevajo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pri otrocih in pastorkih iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišče RS. Glede vštevanja preživnine otrok pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS, in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se tako lahko zagotavljajo le skupaj. Takšnemu stališču je sledilo tudi že pritožbeno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 2. 2019 in odločba toženca št. ... z dne 7. 6. 2019, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje in se ji naloži, da tožniku prizna denarno socialno pomoč v polnem znesku za čas od 1. 11. 2017 do 30. 11. 2017. Obenem je sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz tega razloga izpodbija sodbo predvsem v delu, kjer se sodišče opredeli do vprašanja, ali se nadomestilo iz preživnine, ki ga tožnikova otroka prejemata s strani sklada in otroški dodatek upoštevata pri odmeri višine denarne socialne pomoči. Meni, da je sodišče napačno zaključilo, da se višina denarne socialne pomoči za družino določa kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov družine, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom in lastnim dohodkom družine, ugotovljenim na način, ki ga določa zakon. Po mnenju tožnika je sodišče napačno odločilo, da je upravni organ v izpodbijanih odločbah pri ugotavljanju višine denarne socialne pomoči pravilno upošteval mesečne zneske prejete preživnine in del otroškega dodatka. Meni, da je namen denarne socialne pomoči v tem, da se osebi, ki nima lastnih dohodkov, določi pomoč v višini minimalnega dohodka, ki je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb in omogoča njeno preživetje, medtem ko je preživnina dohodek otroka, ki ga dobi izplačanega preko staršev, namenjen je za preživetje, vzgojo in izobraževanje otrok. Prav zaradi tega je potrebno 12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) razlagati skladno z namenom, ki ga zasleduje denarna socialna pomoč in ostali socialni transferji, med katere spada tudi otroški dodatek in plačilo preživnine od sklada. Potrebno se je ravnati po načelu pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva. Vztraja, da je v vsakem primeru posebej potrebno presoditi upravičenost vštevanj, ki so predmet te zadeve. Glede na to, da tožnik ni prejemnik dohodkov iz drugih naslovov in da si teh sredstev ne more zagotoviti iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini minimalnega dohodka. Na podlagi izdanih odločb in izpodbijane sodbe tožnik meni, da so mu kršene pravice iz naslova socialne varnosti. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb Ustave RS. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. V obravnavanem primeru je sporno, ali se nadomestilo preživnine, ki ga tožnikova otroka prejemata s strani preživninskega sklada in otroški dodatek upoštevata pri odmeri višine denarne socialne pomoči. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 7. 6. 2019, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 2. 2019. S slednjo odločbo je Center za socialno delo A. na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 321/2018 z dne 25. 10. 2018 v zvezi s prvostopno odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ps 65/2018 z dne 25. 4. 2018 tožniku in njegovima sinovoma priznal denarno socialno pomoč v znesku 694,64 EUR za obdobje enega meseca od 1. 11. 2017 do 30. 11. 2017. V takšni višini odmerjeno socialno pomoč je sodišče prve stopnje štelo za pravilno in izpodbijani odločbi za zakoniti. S tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.

6. Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre) ter v ZUPJS. ZSVarPre v 6. členu določa, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali iz zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Hkrati je določeno, da prejemnik ali prejemnica denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

7. ZSVarPre v 30. členu določa, da se višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po tem zakonu, določi v višini minimalnega dohodka, ki pripada upravičencu po tem zakonu, višina denarne socialne pomoči za druge upravičence kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu in njegovim lastnim dohodkom, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon, višina denarne socialne pomoči za družino pa kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oz. družinskim članom in lastnim dohodkom družine, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon. Pomeni, da je sam sistem socialnovarstvenih prejemkov urejen tako, da socialna pomoč predstavlja le razliko do določenih sredstev, ki naj bi jih upravičenec potreboval za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb.

8. Katere osebe in kateri dohodek se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določa ZUPJS. Ta v 12. členu določa, da se v dohodek, ki se upošteva, vštevajo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, pri otrocih in pastorkih iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

9. Glede vštevanja otroškega dodatka v dohodek družine, saj gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi, je stališče zavzelo že Vrhovno sodišče RS. Glede vštevanja preživnine otrok pa je stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče RS, in sicer, da se med dohodke družine, ki se presojajo v primeru črpanja socialnih transferjev, všteva tudi del preživnine otroka do višine minimalnega dohodka. Gre za tisti del preživnine, ki je namenjen pokrivanju stroškov in potreb družine in se tako lahko zagotavljajo le skupaj. Takšnemu stališču je sledilo tudi že pritožbeno sodišče v sodbi opr. št. Psp 321/2018 in ga v ničemer ne spreminja.

10. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pri ugotavljanju višine dodeljene denarne socialne pomoči od ugotovljenega minimalnega zneska za družino, to je v višini 922,34 EUR odštelo znesek nadomestila preživnine in v določenem delu tudi otroški dodatek, v skupni višini 227,70 EUR, tako da končni znesek 694,64 EUR predstavlja denarno socialno pomoč, to je v višini razlike, ki je tožnik in njegova družinska člana iz razlogov, ki niso na njegovi strani ni zmožen sam zagotoviti in jo zato krije država v obliki denarne socialne pomoči.

11. Zaradi odmere denarne socialne pomoči na opisani način in v takšni višini, je neutemeljen očitek pritožbe, da so tožniku kršene pravice iz naslova socialne varnosti, niti ni mogoče ugotoviti, da je izpodbijana sodba izdana v nasprotju z 2. členom in 50. členom Ustave RS.

12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu z določbo 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sklenilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.

Datum zadnje spremembe:

27.10.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 487/2009
• VDSS Sodba Psp 100/2019
• VDSS sodba Psp 322/2012