<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Psp 148/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.148.2020
Evidenčna številka:VDS00037736
Datum odločbe:15.07.2020
Senat:Nada Perič Vlaj (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), Edo Škrabec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:odločitev o pravdnih stroških

Jedro

Sodišče prve stopnje je tudi sicer o stroških postopka odločalo v skladu z določbo 155. člena ZPP in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera tožnici priznalo potrebne stroške. Tako je pravilno pripravljalno vlogo, v kateri je tožnica posredovala pripombe na izvedensko mnenje in modificirala tožbeni zahtevek, štelo za potrebno in ji priznalo 225 točk. Ne glede na to, da se je tožnica strinjala z izvedenskim mnenjem, si je z modifikacijo tožbenega zahtevka zagotovila varstvo svojih pravic. Od postavljenega tožbenega zahtevka je namreč odvisen uspeh stranke v pravdi. V obravnavanem primeru pa to pomeni, da je izpolnjen tudi zahtevani učinek v konkretnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani stroškovni sklep sodišča prve stopnje (IV. točka izreka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 1. 2019 in odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 7. 2018 in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko na drugem delovnem mestu z omejitvami: lažja fizična dela z ročnim premeščanjem bremen do največ 5 kg, le občasno v prisilni drži hrbtenice, z le občasnim pripogibanjem, izmenoma stoje in sede, od 23. 4. 2018 dalje. Kar je tožnica zahtevala več ali drugače (pravico do dela na delovnem mestu, na katerem dela "dietni kuhar IV"), pa je zavrnilo. S IV. točko izreka je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 615,98 EUR roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Zoper IV. točko izreka sodbe je pritožbo vložil toženec smiselno po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Navaja, da mora stranka skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave. Tožnica tega ni storila v delu stroškov pristopa na pripravljalni in prvi narok. Zadnja obravnava v predmetnem socialnem sporu je bila dne 29. 1. 2020, ki se je tožnica in njen pooblaščenec nista udeležila, niti izostanka nista opravičila. Prav tako do konca izvedbe naroka nista priglasila stroškov za pripravljalni in prvi narok, ki je bil dne 20. 8. 2019. Kljub navedenemu je naslovno sodišče tožnici priznalo 300 točk za pristop na citirani narok. Nadalje navaja, da tudi za vlogo z dne 8. 11. 2019, za katero je sodišče priznalo 225 točk, ni mogoče šteti za zakonito prisojene stroške. Po mnenju toženca ne gre za obrazloženo vlogo, še manj za potrebno vlogo. Tožnica je sicer v vlogi naredila tudi kratko modifikacijo tožbenega zahtevka, čeprav bi bil izid socialnega spora povsem enak, če te modifikacije ne bi bilo. V zvezi s tem poudarja, da sam poziv sodišča ne predstavlja razloga za avtomatično priznanje stroškov. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo IV. točke izreka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do smiselno očitane kršitve po prvem odstavku 339. člena ZPP.

5. Predmet pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka.

6. V prvem odstavku 163. člena ZPP je določeno, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke. V spremenjenem drugem odstavku citirane določbe pa je določeno, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo in da ji lahko sodišče v primeru, če je stranka zahtevala povrnitev stroškov v več vlogah oziroma ustno na več narokih, naloži, da v določenem roku v eni vlogi opredeljeno navede vse stroške, za katere zahteva povračilo.

7. Iz dokumentacije izhaja, da je tožnica v več vlogah zahtevala povrnitev konkretnih stroškov postopka in da jo je sodišče z dopisom št. VIII Ps 114/2019 z dne 29. 1. 2020 (list. št. 54) pozvalo, da v roku 3 dni od prejema tega poziva v eni vlogi opredeljeno navede vse stroške, za katere zahteva povračilo.

8. Iz navedenega jasno izhaja, da je sodišče v obravnavanem primeru, ker je šlo za dejanski stan iz drugega odstavka 163. člena ZPP, skladno s citirano določbo tožnico pozvalo, da v določenem roku v eni vlogi opredeljeno navede vse stroške, za katere zahteva povračilo. Tožnica je v roku, ki ga je sodišče določilo, posredovala stroškovnik oziroma v eni vlogi opredeljeno navedla vse stroške, za katere zahteva povračilo. Na podlagi tako priglašenih stroškov, je sodišče prve stopnje tožnici tudi odmerilo stroške postopka.

9. Ker je o priglašenih stroških postopka odločeno v okviru stroškovnika, ki ga je tožnica posredovala na poziv sodišča v roku, ki je bil določen, pritožbene navedbe, da gre za prepozno priglašene stroške postopka, niso utemeljene, odločitev o povrnitvi stroškov postopka pa tudi ni obremenjena s procesno kršitvijo 163. člena ZPP.

10. Sodišče prve stopnje je tudi sicer o stroških postopka odločalo v skladu z določbo 155. člena ZPP in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera tožnici priznalo potrebne stroške. Tako je pravilno pripravljalno vlogo, v kateri je tožnica posredovala pripombe na izvedensko mnenje in modificirala tožbeni zahtevek, štelo za potrebno in ji priznalo 225 točk. Ne glede na to, da se je tožnica strinjala z izvedenskim mnenjem, si je z modifikacijo tožbenega zahtevka zagotovila varstvo svojih pravic. Od postavljenega tožbenega zahtevka je namreč odvisen uspeh stranke v pravdi. V obravnavanem primeru pa to pomeni, da je izpolnjen tudi zahtevani učinek v konkretnem postopku.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo stroškovni sklep (IV. točke izreka).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155, 163, 163/1, 163/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNTM3