VDSS Sklep Psp 374/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve 7. in 8. člena ZUP v predsodnem postopku ter ob domnevno enotni sodni praksi, čeprav ta ne obstaja, le na podlagi popolnoma pavšalne izpovedi tožnika zaključilo, da je njegovo delo na kmetiji od 24. 6. 1978 do 31. 12. 1983 s presledki vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja. Da ni bilo pisne pogodbe o zaposlitvi, ne prijave v zavarovanje niti plačanih prispevkov, je štelo za pravno irelevantno. Ob takšnem zmotnem in zato nesprejemljivem pravnem izhodišču je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke in v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas tožnikovega dela na kmetiji od 24. 6. 1978 do 14. 5. 1979 in 19. 7. 1980 do 31. 12. 1983 na temelju elementov delovnega razmerja.

Ker sodišče prve stopnje ni presodilo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov po 165. členu ZPIZ/83 v zvezi s 129. členom ZPIZ-2, temveč mimo tega okvirja o pokojninski dobi odločalo na povsem drugem pravnem temelju, za uporabo katerega ni procesne, trditvene niti dokazne podlage, je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sodbo razveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke št. ... z dne 11. 12. 2018 in iste št. z dne 24. 5. 2018 (I. točka izreka) ter tožniku v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas dela na kmetiji od 24. 6. 1978 do 14. 5. 1979 ter od 19. 7. 1980 do 31. 12. 1983 (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve zahtevka oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

V predsodnem postopku vložena zahteva za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov in/ali iz naslova prevzema kmečkega gospodarstva v zavarovalno dobo, je jasna in nedvoumna. Potrjujejo jo tudi priložena zemljiškoknjižna dokumentacija o prevzemu kmetije ter izjava tožnika, da je opravljal kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic. Ker ni bilo zahteve za priznanje pokojninske dobe na podlagi elementov delovnega razmerja, ni podlage za ugoditveno sodbo. Po 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih¹ (ZDSS-1) je obseg socialnega spora opredeljen z odločitvijo iz predsodnega upravnega postopka. Odločbi nista izdani na podlagi delovnega razmerja, temveč opravljanja kmetijske dejavnosti iz naslova prevzema. Sodišče ni imelo podlage za njuno odpravo in njune zakonitosti sploh ni presodilo. Preseglo je okvir predsodnega odločanja, prekoračilo tožbeni zahtevek, kršilo načelo dispozitivnosti in vezanosti na zahtevek iz 2. člena Zakona o pravdnem postopku² (ZPP). Podana je kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Določb 7. in 8. člena ZUP-a ni mogoče uporabiti na način, kot je razlogovano v sodbi, saj je tudi predsodno odločanje vezano na jasne, nedvoumne in z dokazi podprte zahteve strank.

V kolikor pritožbeno sodišče ne bi sledilo gornjim razlogom, uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Za uporabo 50. člena Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja³ (ZTPPIZ/72) in 64. člena Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja⁴ (ZTPPIZ-82) ni podlage. Z Zakonom o starostnem zavarovanju kmetov je bilo s 1. 1. 1972 uvedeno zavarovanje kmetov za primer starosti, ki je temeljilo na vzajemnosti in solidarnosti kmetov samih, solidarnostni udeležbi delavcev, lastništvu kmetijskih zemljišč in načelu ena kmetija, ena pokojnina, en prispevek. Tožnik na kmetiji staršev ni bil v delovnem razmerju, na podlagi katerega bi bil zavarovan, zavarovanja ni zatrjeval, niti ga dokazoval. Ker ni bil niti zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov, ga je potrebno obravnavati po 165. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju⁵ (ZPIZ/83) v zvezi s 5. alinejo 129. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju⁶ (ZPIZ-2) in 202. členom ZPIZ/92. Vendar je po 165. členu ZPIZ/83 zavarovancem iz 10. in 11. člena mogoče priznati zavarovalno dobo le ob izpolnjevanju vseh, kumulativno predpisanih pogojev. Torej ob vključenosti v zavarovanje na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, prevzemu kmetije in opravljanju kmetijske dejavnosti kot edini in glavni poklic po 1. 1. 1972. Tožnik je leta 1997 postal prevzemnik kmetije, a jo je leta 2017 izročil sinu. Ob vložitvi zahteve ni bil prevzemnik kmečkega gospodarstva, zato mu vtoževane zavarovalne dobe ni mogoče priznati.

3. Tožnik v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke, trdi da izpolnjuje pogoje za priznano pokojninsko dobo, obširno povzema pravno ureditev, in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženkina pritožba v celoti utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče ni uporabilo materialnega prava, ki bi ga moralo, zato ugoditvena sodba nima razlogov, relevantnih za presojo izpodbijanih upravnih aktov. Ugoditvena sodba nadalje nima procesne podlage za sojenje o zavarovalni dobi iz naslova delovnega razmerja na zasebnem kmečkem gospodarstvu, saj na tem pravnem temelju v predsodnem postopku sploh ni bilo odločano. Končno ugoditvena sodba nima, niti ne more imeti dejanske podlage v elementih delovnega razmerja, ki so ugotovljeni brez kakršnegakoli relevantnega dokaza le na podlagi povsem pavšalne izpovedi tožnika in mimo sleherne trditvene in dokazne podlage o vključenosti v zavarovanje na temelju delovnega razmerja.

Predmet presoje v tem sodno socialnem sporu

6. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbi tožene stranke z dne 11. 12. 2018 in z dne 24. 5. 2018 o pokojninski dobi od 1978 do 1984 na podlagi 14. 2. 2018 vložene "Zahteve za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov in/ali časa prevzema kmečkega gospodarstva v zavarovalno dobo". Jasna in določna zahteva, vložena na uradnem obrazcu, je bila obravnavana tako, kot glasi in zavrnjena z utemeljitvijo, da ni izpolnjen dejanski stan iz 165. člena ZPIZ/83, saj zavarovanec na dan vložitve zahteve več ni bil lastnik kmečkega gospodarstva.

K razlogom iz izpodbijane sodbe

7. Tožena stranka pravilno poudarja, da je obseg sodne presoje v socialnih sporih v bistvu opredeljen z odločitvijo iz predsodnega upravnega postopka. Že po splošni določbi 58. člena ZDSS-1 se namreč v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov ter nosilcev javnih pooblastil, po postopku, ki ga določa zakon. Bistvena procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je sodno varstvo sploh dopustno, je izčrpanost odločanja v predsodnem upravnem postopku. Po 63. členu ZDSS-1 je namreč socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je zaradi dokončnega upravnega akta prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih.

8. Kljub navedenemu načelnemu izhodišču je prvostopenjsko sodišče samo, mimo tožbenih navedb in tožbenega zahtevka presojo izpodbijanih upravnih aktov usmerilo na pravni temelj, po katerem v predsodnem postopku ni bilo niti moglo biti odločano.

Iz zapisnika sodišča o pripravljalnem in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 9. 10. 2019 (list. št. 11) namreč izhaja, da bo za odločitev o tožbenem zahtevku kot relevantno podlago štelo ZTPPIZ/72 in ZTPPIZ/82. Tako je postopalo kljub temu, da tožnik v predsodnem postopku ni zahteval, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas na podlagi elementov delovnega razmerja, ali da bi delovno razmerje, kaj šele zavarovanje na takšni podlagi, sploh zatrjeval.

9. Sodišče prve stopnje je zaradi kršitve 7. in 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku⁷ (ZUP) v predsodnem postopku ter ob domnevno enotni sodni praksi, čeprav ta ne obstaja⁸, le na podlagi popolnoma pavšalne izpovedi tožnika zaključilo, da je njegovo delo na kmetiji od 24. 6. 1978 do 31. 12. 1983 s presledki vsebovalo bistvene elemente delovnega razmerja. Da ni bilo pisne pogodbe o zaposlitvi, ne prijave v zavarovanje niti plačanih prispevkov, je štelo za pravno irelevantno. Ob takšnem zmotnem in zato nesprejemljivem pravnem izhodišču je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke in v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas tožnikovega dela na kmetiji od 24. 6. 1978 do 14. 5. 1979 in 19. 7. 1980 do 31. 12. 1983 na temelju elementov delovnega razmerja.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Ker sodišče prve stopnje ni presodilo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov po 165. členu ZPIZ/83 v zvezi s 129. členom ZPIZ-2, temveč mimo tega okvirja o pokojninski dobi odločalo na povsem drugem pravnem temelju, za uporabo katerega ni procesne, trditvene niti dokazne podlage, je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in sodbo na podlagi 354. člena ZPP razveljaviti.

Zadevo je potrebno vrniti v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Ugotovljenih pomanjkljivosti in procesnih kršitev ni mogoče odpravljati na pritožbeni stopnji, saj bi s tem pritožbeno sodišče prevzemalo sojenje, ki ga mora izvesti sodišče prve stopnje in posledično nesorazmerno posegalo v pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS⁹ (Ustava).

11. V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje pazilo, da ne bo prišlo do procesnih kršitev, ki so povzročile, da sodba nima relevantnih materialnopravnih, kaj šele odločilnih dejanskih razlogov. Presodilo bo, ali sta izpodbijana posamična upravna akta, izdana ob uporabi 165. člena ZPIZ/83 v zvezi s 129. členom ZPIZ-2, pravilna in zakonita. Ali so torej na navedenem pravnem temelju in ne po 50. členu ZTPPIZ -72 oz. 64. členu ZTPPIZ/82, izpolnjeni pogoji, da se tožniku kot prevzemniku kmečkega gospodarstva v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba za vtoževano obdobje všteje čas opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica. V kolikor bo prišlo do drugačnega dejanskega in pravnega zaključka kot tožena stranka v predsodnem postopku, bo lahko tožnikovemu zahtevku ugodilo, v nasprotnem pa tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
³ Ur. l. SFRJ, št. 35/72 s spremembami.
⁴ Ur. l. SFRJ. št. 23/82 s spremembami.
⁵ Ur. l. SRS št. 27/83 s spremembami.
⁶ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁷ Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.
⁸ Citiralo je le nekaj ugoditvenih sodnih odločb, prezrlo pa zavrnilne judikate o pokojninski dobi iz naslova zavarovalne dobe na podlagi elementov delovnega razmerja na družinski kmetiji brez vključenosti v zavarovanje, kot npr. Psp 433/2015 z dne 1. 3. 2016; Psp 587/2015 z dne 24. 3. 2016; Psp 417/2016 z dne 19. 1. 2017; Psp 352/2018 z dne 7. 11. 2018, potrjene v revizijskem postopku s sodbo VSRS VIII Ips 25/2019 z dne 3. 12. 2019.
⁹ Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 233/2021
• Sodba VIII Ips 137/2007
• VSRS Sodba VIII Ips 25/2019