VDSS Sodba Psp 307/2019

Jedro

Z novelo ZPIZ-2E je bila 23. točka 7. člena zakona dopolnjena tako, da se za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" doda besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani." Glede na tako spremembo se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa.

Starostna pokojnina se v primeru, kot je tožnikov, lahko prizna in odmeri v višjem znesku od začetka uporabe novele (ZPIZ-2E dalje), torej od 1. 1. 2018. Že omenjena novela ne daje nobene pravne podlage za priznanje starostne pokojnine za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017, kot je to uveljavljal tožnik s tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 24. 9. 2018 in delno št. ... z dne 22. 3. 2018 ter da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine tudi za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da sodišče ni odgovorilo na njegovo vprašanje in sicer, zakaj je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (tožena stranka) spreminjal pravila za starostno pokojnino, kot so bila urejena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)¹. S kasnejšim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)² je bila namreč uvedena predčasna pokojnina z dokupom in to celo za čas pred sprejetjem tega zakona. Državni zbor je uvidel napako ter z novelo zakona (ZPIZ-2E)³ omogočil novo odmero predčasne pokojnine oziroma odmero starostne pokojnine, namesto predčasne pokojnine. Če je bila napaka odpravljena, je tožena stranka dolžna opraviti poračun razlik v pokojnini, v tožnikovem primeru za 37 mesecev, to je za čas od 1. 12. 2014 do vključno 1. 1. 2018.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka nasprotuje pritožbenim navedbam. Pri tem navaja, da v primeru sprejetja novele ZPIZ-2E, ne gre za popravo kakšne napake tožene stranke, pač pa za voljo zakonodajalca glede spremembe predpisa (tudi sicer tožena stranka ni izdajatelj predpisa). Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)⁴ pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 24. 9. 2018, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 22. 3. 2018. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožniku priznal pravico do starostne pokojnine v znesku 745,05 EUR od 1. 1. 2018 dalje.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 24. 11. 2014 priznana pravica do predčasne pokojnine v znesku 677,51 EUR na mesec od 14. 1. 2014 dalje. Tožnik je do dneva prenehanja obveznega zavarovanja, to je do 30. 11. 2014 dopolnil 40 let, 3 mesece in 20 dni pokojninske dobe, pri čemer je pokojninska doba brez dokupa znašala 38 let, 1 mesec in 24 dni. Predčasna pokojnina mu je bila priznana ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji po 29. členu ZPIZ-2. Čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje je bil upoštevan kot pokojninska doba z dokupom.

8. Z novelo ZPIZ-2E je bila 23. točka 7. člena zakona dopolnjena tako, da se za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" doda besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani." Glede na tako spremembo se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa.

9. Na podlagi navedene novele je bila tožniku starostna pokojnina na novo odmerjena za čas od 1. 1. 2018 dalje.

10. V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do višjega zneska pokojnine in sicer za čas od 1. 12. 2014 (ko mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine) pa do 31. 12. 2017, ko je bila tožniku priznana starostna pokojnina.

11. Za presojo sporne zadeve je potrebno uporabiti 5. člen novele ZPIZ-2E, kjer je v prvem odstavku določeno, da uživalec pokojnine, ki je z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 uveljavil pravico do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, lahko zahteva novo odmero starostne pokojnine oziroma odmero starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine, z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine, ter zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 % pokojnine. V drugem odstavku pa je nadalje določeno, da uživalcu iz prvega odstavka tega člena, ki vloži zahtevo za novo odmero starostne pokojnine oziroma za odmero starostne pokojnine, namesto predčasne pokojnine v 6 mesecih po začetku uporabe tega zakona, se pokojnina odmeri od začetka uporabe tega zakona. Če zahtevo vloži po poteku 6 mesecev od začetka uporabe tega zakona, mu nova pokojnina oziroma izplačilo 20 % pokojnine pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. V 6. členu pa je določeno, da ta zakon (novela ZPIZ-2E) začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2018.

12. Glede na navedene določbe starostno pokojnino nikakor ni mogoče priznati za vtoževano obdobje, torej za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017. Starostna pokojnina se v primeru, kot je tožnikov, lahko prizna in odmeri v višjem znesku od začetka uporabe novele (ZPIZ-2E dalje), torej od 1. 1. 2018, kot je to odločila tožena stranka z izpodbijanima odločbama. Že omenjena novela ne daje nobene pravne podlage za priznanje starostne pokojnine za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017, kot je to uveljavljal tožnik s tožbo. Glede na navedeno so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

13. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da naj bi tožena stranka spreminjala pravila za starostno pokojnino oziroma da naj bi šlo za njeno napako, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je zakon (ZPIZ-2) sprejel zakonodajalec, enako kot tudi novelo tega zakona (ZPIZ-2E). V tem primeru toženi stranki nikakor ni mogoče očitati spreminjanje pravil oziroma da je povzročila napako pri priznavanju pravic iz pokojninskega zavarovanja. Tožena stranka je namreč odločala skladno z veljavno zakonodajo.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 65/2017.
⁴ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 163/2020
• VDSS Sodba Psp 321/2019
• VDSS sodba Psp 457/2016