<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 338/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.338.2019
Evidenčna številka:VDS00036470
Datum odločbe:12.03.2020
Senat:Edo Škrabec (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), Elizabeta Šajn Dolenc
Področje:INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:invalidnost - invalidska pokojnina - kontrolni pregled

Jedro

Po 4. odstavku 94. člena ZPIZ-2 se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti. Četudi invalidska komisija v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben, to ne pomeni, da invalida ni mogoče več pozvati na kontrolni pregled, na katerem bi se ponovno ugotavljalo stanje invalidnosti. Ker se na podlagi 4. odstavka 126. člena ZPIZ-2 uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30-ih dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje, ne gre za poseg v pridobljene pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek1 na odpravo odločb št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 27. 11. 2018 in št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 23. 5. 2018, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti po 26. 1. 2018 s pravico do invalidske pokojnine, ki naj jo odmeri toženec. Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek na odpravo že citiranih odločb ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti tudi od 26. 1. 2018 dalje in odreditev tožencu izdajo nove odločbe (I. točka izreka). Sklenilo je, da stroške tožnice krije proračun Republike Slovenije (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje ter povrnitev stroškov.

Glede na zdravstveno stanje je I. kategorija invalidnosti podana tudi od 26. 1. 2018 dalje. Z odločbo z dne 2. 6. 2008 je bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 24. 1. 2008 dalje, ker ni zmožna za pridobitno delo. Kontrolni pregled je bil uveden, čeprav je bilo izrečeno, da ni potreben, saj ni bilo pričakovati izboljšanja, zato gre za nedopusten poseg v pridobljene pravice. Stanje se ni izboljšalo, temveč poslabšalo. Kot izhaja iz predložene dokumentacije, ni zmožna opravljati pridobitnega dela, niti svojega poklica reparaturne varilke v polnem ali skrajšanem delovnem času. Zaključek sodišča, da je prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, brez upoštevanja njene izpovedi in zdravstvene dokumentacije, nima podlage v dejanskem stanju. Ima težave z bolečinami v predelu odvzete ledvice in v hrbtenici, je slabokrvna, ima težave z uhajanjem urina in psihične težave. Doma leži in pri večini del potrebuje pomoč. Sodišče se ni opredelilo do navedb o poslabšanju zdravstvenega stanja. Ni pojasnilo, v čem naj bi se zdravstveno stanje izboljšalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

5. Smiselno zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pravici stranke do izjavljanja ustreza obveznost sodišča, da se opredeli le do bistvenih navedb. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh tožničinih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena. Ob zaključku, da je prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, se do navedb o poslabšanju zdravstvenega stanja, niti ni potrebno eksplicitno opredeljevati.

Predmet spora in dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb o priznanju novih pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi kontrolnega pregleda. Tožnica je invalid I. kategorije invalidnosti od 24. 1. 2008 dalje3 in uživalka invalidske pokojnine od 12. 7. 2008 dalje. V obravnavanem invalidskem postopku, uvedenem na podlagi poziva na kontrolni pregled, je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: lahko fizično delo, z ročnim premeščanjem bremen do 5 kg, z le občasnim pripogibanjem, izmenoma sede, stoje in s hojo, v ugodnih mikroklimatskih razmerah, brez dela na terenu, brez izpostavljenosti snovem, ki škodljivo delujejo na ledvice, s polnim delovnim časom od 1. 2. 2018 dalje. Sočasno je bilo izrečeno, da se invalidska pokojnina izplačuje še nadalje, dokler ji ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se pravočasno prijavi pri zavodu za zaposlovanje. IK I. in II. stopnje sta ocenili, da je pri tožnici prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja. IK I. stopnje je sicer ocenila, da tožnica poleg fizičnih razbremenitev potrebuje tudi časovno razbremenitev, po oceni IK II. stopnje pa so strokovno utemeljene le fizične razbremenitve.

7. V sodnem postopku je bila tožničina spremenjena delovna zmožnost razčiščevana s sodno izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja (v nadaljevanju Komisija) v sestavi specialistov medicine dela in internista, ki pa je le potrdila mnenje IK II. stopnje. Ocenila je, da pri tožnici popolna delovna zmožnost ni več podana, saj ji je od 26. 1. 2018 dalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Ni zmožna za delo na delovnem mestu reparaturno varilstvo, s polnim delovnim časom je zmožna opravljati delo na drugem delovnem mestu oziroma v poklicu s fizičnimi omejitvami. Komisija je utemeljila, da je bila pri tožnici leta 2003 napravljena desno stranska nefrektomija zaradi hidronefroma desne ledvice in operacija zaradi retroperitonealnega zasevka. Večkrat je bila kontrolirana na Onkološkem inštitutu, iz izvida onkologa iz junija 2012 pa je razvidno, da ni znakov za ponovitev bolezni. Tožnica je bila aprila 2018 operirana zaradi hernije disci L5-S1 levo. Strokovno so utemeljene vsebinske razbremenitve v okviru III. kategorije invalidnosti, ne pa popolna in trajna izguba delazmožnosti.

Na zaslišanju je specialist medicine dela vztrajal pri podani oceni. Izpovedal je, da je bila tožnica od leta 2003 dalje na specialističnih pregledih, kjer ni bila ugotovljena ponovitev bolezni, ledvična funkcija pa je v mejah normale. Aprila 2018 je bila zaradi bolečin v križu operirana v nivoju L5-S1, zato je lečeči ortoped odsvetoval nekatere fizične razbremenitve pri delu. Imela je občasne težave z desnima komolcem in kolenom, prekrvavitveno motnjo rok, občasno se je zdravila zaradi slabokrvnosti. Zaradi psihoreaktivnega stanja ob somatskih diagnozah se je zdravila pri psihiatru. Prepričljivo je izpovedal, da je Komisija na podlagi navedenega, zlasti pa izvidov ortopeda, ocenila, da je zmožna za drugo ustrezno delo z razbremenitvami. Izpostavil je, da je pri tožnici delovanje zdrave ledvice normalno, zaradi stanja po opravljeni operativni terapiji hernije disci pa so predlagane razbremenitve. Prepričljivo je izpovedal, da se pri oceni delazmožnosti ne ocenjuje diagnoz, temveč funkcionalno stanje. Funkcionalnost hrbtenice je pri tožnici ustrezna, nevrološki deficit pa ni izkazan. Ni ugotovljene prizadetosti ledvične funkcije niti ponovitve bolezni. Sicer pa je zaradi stanja hrbtenice in stresne inkontinence Komisija predlagala nov invalidski postopek ter svetovala poglobljeno obdelavo v Inštitutu A., eventualno poglobljeno psihiatrično in psihološko obdelavo ter EMG spodnjih okončin.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)4. Po 1. odstavku 126. člena ZPIZ-2 na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. Če nastane v stanju invalidnosti sprememba, se torej pravica, ki je bila pridobljena na tej podlagi, spremeni ali preneha. Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (2. odstavek 126. člena ZPIZ-2). Po splošnem delu definicije iz 1. odstavka 63. člena ZPIZ-2 namreč ugotavljanje invalidnosti ni pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Prav zaradi opuščene trajnosti spremembe v zdravstvenem stanju, je v primeru pričakovanega izboljšanja mogoče v skladu s 94. členom ZPIZ-2 predvideti oziroma določiti kontrolni pregled.

Po 4. odstavku 94. člena ZPIZ-2 se lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti. Četudi invalidska komisija v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da kontrolni pregled ni potreben, to ne pomeni, da invalida ni mogoče več pozvati na kontrolni pregled, na katerem bi se ponovno ugotavljalo stanje invalidnosti. Ker se na podlagi 4. odstavka 126. člena ZPIZ-2 uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30-ih dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje, ne gre za poseg v pridobljene pravice. Pritožničino drugačno stališče je zmotno in zato ni sprejemljivo.

Presoja pritožbenega sodišča in stroški pritožbenega postopka

9. Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici od 26. 1. 2018 dalje ni več podane popolne izgube delovne zmožnosti, temveč potrebuje le določene stvarne razbremenitve pri delu. Podano je na podlagi razpoložljive delovne in medicinske dokumentacije, zdravstvenega kartona ter izvida osebnega pregleda. Pri tožnici ni ugotovljena ponovitev bolezni, ledvična funkcija preostale ledvice je v mejah normale. Pri oceni invalidnosti je bilo upoštevano celotno tožničino zdravstveno stanje, tudi stanje po operaciji hernije disci in izvida ortopeda, ki tožnici predlaga nekatere fizične razbremenitve. Tožničino zdravstveno stanje se je torej izboljšalo do te mere, da je ponovno zmožna za delo v polnem delovnem času s potrebnimi fizičnimi razbremenitvami. Pritožbene navedbe, da ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja in da ni bilo upoštevano celotno zdravstveno stanje, kot izhaja iz razpoložljive medicinske dokumentacije, niso utemeljene. Tožničina izpoved za oceno invalidnosti oziroma sprememb v zdravstvenem stanju, ki je strokovno medicinsko vprašanje, ne more biti podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku.

10. Sodišče prve stopnje je pridobljeno sodno izvedensko mnenje iz navedenih razlogov utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb in še nadaljnjo razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Pod zakonsko določenimi pogoji bo tožnica, kljub izboljšanju zdravstvenega stanja, povrnitve delazmožnosti in posledične razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti, še nadalje upravičena do invalidske pokojnine. Morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja pa bo lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

11. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da stroški za pritožničino zastopanje na podlagi odločbe za brezplačno pravno pomoč5 bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

-------------------------------
1 Gre za navidezno kumulacijo zahtevkov.
2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
3 Odločba z dne 2. 6. 2008.
4 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
5 Odločba BPP 496/2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 63, 63/1, 94, 94/4, 126, 126/1, 126/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5MzE1