VDSS Sodba Psp 335/2019

Jedro

Sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, zato mora vključiti izvedence, ki imajo pri priznavanju oziroma nepriznavanju pravic praviloma odločilno vlogo. Naloga izvedenca je zagotoviti sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku poseduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov. Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presoja.

Niti ZZVZZ niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo, zavarovancem nalagal konkretne omejitve pri delu (razen časovne razbremenitve).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in delno odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 5. 2018 glede zaključka začasne nezmožnosti za delo in tožeči stranki priznalo še začasno nezmožnost za delo za polni delovni čas zaradi bolezni za obdobje od 21. 5. 2018 do 16. 5. 2019.

2. Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo iz vseh treh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče tekom sodnega postopka angažiralo sodnega izvedenca MDPŠ, ki je ugotovil, da je bil tožnik od 21. 5. 2018 do 16. 5. 2019 zmožen za opravljanje dela "proizvodnje in prodaje električne energije A.A. s. p." Prav tako je bil zmožen za osnovno delo "avtomehanika, avtokleparja in avtoličarja". Izvedenec je ugotovil, da tožnik pri svojem delu določenih opravil ne more izvajati v polnem obsegu, vendar to ne more biti razlog popolne začasne nezmožnosti za delo. Delo lahko opravi s tehničnimi pripomočki ali pa najame za ta opravila drugega delavca. Svetovana mu je bila nadaljnja diagnostika in zdravljenje pri specialistih. Če ne bo prišlo do izboljšanja, pa naj razmisli o prekvalifikaciji in oceni na invalidski komisiji. V pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja je izvedenec ugotovil, da tožnik ne potrebuje nobenih razbremenitev (niti stvarne niti časovne), saj si delo lahko sam oblikuje tako, da bi ga glede na zdravstveno stanje in funkcionalni status zmogel. Sama bolečina je subjektivna in ne more utemeljevati priznanja bolniškega staleža. Izvedenec je tudi ob ustnem zaslišanju vztrajal pri pisnem mnenju. Glede na ugotovitev izvedenca je jasno, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju zmožen za svoje delo v polnem delovnem času. Napačen je zaključek sodišča, da je zaradi potrebe po stvarni razbremenitvi potrebno tožniku priznati bolniški stalež. Predlaga, da se sodba spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sodno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost ugodilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

6. Predmet sodne presoje sta drugostopenjska odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 5. 2018, s katero je bilo odločeno, da je tožnik od 12. 5. 2018 do 20. 5. 2018 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, od 21. 5. 2018 pa je spet zmožen za delo.

7. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe je razvidno, da je imel tožnik registrirano dejavnost "proizvodnje in prodaje električne energije A.A. s. p.", v relevantnem obdobju pa se je kot samostojni podjetnik ukvarjal s popravili avtomobilov in servisno službo, za kar je predložil Izjavo varnosti z oceno tveganja. Pri tožniku invalidnost še ni bila ugotovljena.

8. V sporu imenovani sodni izvedenec medicine dela, prometa in športa je v svojem izvedenskem mnenju z dne 12. 12. 2018, v pisni dopolnitvi z dne 24. 5. 2019 in ustnim zaslišanjem ugotavljal tožnikovo začasno zmožnost za opravljanje dela "proizvodnje in prodaje električne energije A.A. s. p." in za osnovno delo "avtomehanik, avtoklepar in avtoličar". Ugotovil je, da tožnik določenih opravil (težje vijačenje s pritiskom v dlani) ne zmore v polnem obsegu, vendar je groba moč ustrezna, prav tako pincetni prijem in spretnost rok, navaja pa bolečino. Tožniku je svetoval nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje pri operaterju in nevrologu. Za dela, ki jih ne zmore niti s tehničnimi pripomočki, pa lahko najame drugega delavca. Če ne pride do izboljšanja zdravstvenega stanja, naj razmisli o prekvalifikaciji.

9. Glede na ugotovitve izvedenca v pisnem izvedenskem mnenju z dne 12. 12. 2018¹, je sodišče sodnega izvedenca pravilno zaprosilo še za odgovor, ali je tožnik v vtoževanem obdobju pri opravljanju svojega dela potreboval kakšne razbremenitve (stvarne ali časovne). Zaradi vztrajanja sodnega izvedenca je sodišče,² ob pripombah tožnika³, sodnega izvedenca še ustno zaslišalo.

10. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka. Kljub temu, da so ugotovitve sodnega izvedenca jasne,⁴ je neutemeljen pritožbeni očitek zmotne dokazne ocene in posledično napačne uporabe materialnega prava. Sodni izvedenec MDPŠ je v pisnem izvedenskem mnenju, njegovi dopolnitvi in ustno zaslišan,⁵ res ugotovil, da je tožnik zmogel opravljati svojo dejavnost "avtomehanika, avtoličarstva, avtokleparstva" oziroma "proizvodnje električne energije" v polnem delovnem času brez razbremenitev, vendar je svojo oceno napačno oprl na dejstvo, da je tožnik nosilec samostojne dejavnosti in bi si lahko delo organiziral tako, da bi ga glede na svoje zdravstveno stanje zmogel.⁶

11. Sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, zato mora vključiti izvedence, ki imajo pri priznavanju oziroma nepriznavanju pravic praviloma odločilno vlogo. Naloga izvedenca je zagotoviti sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku poseduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov.⁷ Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja.⁸ Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presoja.⁹

12. Sodišče prve stopnje je pridobilo mnenje sodnega izvedenca medicine dela, prometa in športa.¹⁰ Na koncu dokaznega postopka je sodišče skladno z 8. členom ZPP samo ocenilo izvedensko mnenje. Popolnoma ustrezna je vrednostna ocena izvedenskega mnenja o tožnikovi začasni nezmožnosti, ki tvori podlago odločitve in je razvidna iz 11. točke obrazložitve sodbe.

13. Prvostopno sodišče je umno in razumno ocenilo, da je tožnikovo zmožnost za delo v obdobju od 21. 5. 2018 do 16. 5. 2019 potrebno ugotavljati glede na delo, ki ga je tožnik kot s. p. opravljal pod splošnimi pogoji. Pri tožniku namreč ni ugotovljena invalidnost.¹¹ Slednje bi namreč pomenilo, da bi tožnik lahko opravljal delo le v obsegu preostale delovne zmožnosti.¹² Kot delodajalec bi moral upoštevati priznane razbremenitve in kot delavec opravljati ustrezno delo. Pri ocenjevanju začasne nezmožnosti, pa se mora ocenjevati zdravstveno stanje v povezavi z delom, ki ga zavarovanec takrat opravlja. Potrebno je ugotoviti in upoštevati vsa dela in opravila, ki jih mora zavarovanec opravljati. Dejstvo, da gre pri tožniku za nosilca samostojne dejavnosti, ne pomeni, da bi si moral zaradi začasne nezmožnosti delo organizirati tako, da bi opravljal le dela, ki mu ne povzročajo bolečine oziroma bi moral za ta dela najeti drugo pomoč. Niti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami) ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo, zavarovancem nalagal konkretne omejitve pri delu (razen časovne razbremenitve). Tožnik je v spornem obdobju opravljal dela "avtokleparja, avtomehanika, avtoličarja", kar pomeni, da glavnino del za tožnika predstavlja opisano fizično delo v delavnici, ki je razvidno iz izjave o varnosti z oceno tveganja.¹³ To je potrdil tudi tožnik, zaslišan na glavni obravnavi dne 14. 5. 2019. Nenazadnje tožnik kot nosilec dejavnosti, opravlja dela sam in nima nobenega zaposlenega. Od tožnika se ne more zahtevati, da določenih del, ki so sestavni del dejavnosti "avtomehanika, avtokleparja, avtoličarja", v vmesnem obdobju ne opravlja oziroma za ta dela najame drugega ustreznega delavca, glede na dejstvo, da gre za uveljavljanje začasne nezmožnosti za delo. Pri začasni nezmožnosti za delo se pričakuje, da se bo zavarovančevo klinično stanje zadovoljivo popravilo in bo spet delazmožen. V kolikor pa se klinično stanje tožniku v celoti ne bo saniralo in bo potreboval stalne razbremenitve, bo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije predlagal oceno trajne preostale delovne zmožnosti. Vodenje samostojne dejavnosti v delavnici je v času začasne nezmožnosti možno, le v kolikor je pri nosilcu dejavnosti zaposlenih več delavcev¹⁴ oz. bi bilo glede na zdravstveno stanje nosilca dejavnosti, le-to opravljati v skrajšanem delovnem času.¹⁵

14. Gre torej za navidezno nasprotje, saj je sodišče pravilno upoštevalo pravno odločilna dejstva, ki jih je ugotovil izvedenec. Ta dejstva je sodišče le drugače, a pravilno ovrednotilo. Izvedenec je namreč v svojem izvedenskem mnenju presegel svojo kompetenco ugotavljanja dejstev, ko je pravno sklepal, da bi si tožnik kot nosilec dejavnosti moral dejavnost organizirati tako, da bi jo lahko opravljal skladno z njegovimi zdravstvenimi zmožnostmi oziroma bi si moral za določena opravila najeti drugega delavca.

15. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Da si tožnik pri težjih delih lahko pomaga s tehničnimi pripomočki oziroma si najame pomoč drugega delavca.
² Da je tožnik samostojni podjetnik, kar pomeni, da si je delo lahko organiziral tako, da ga je glede na svoje zdravstveno stanje in funkcionalni status zmogel, zaradi česar ni potrebe po razbremenitvah. Bolečina je subjektivna in egzaktno nemerljiva, zato ne more predstavljati razloga za priznanje bolniškega staleža.
³ Da del avtokleparja in avtomehanika ne more opravljati, zaradi močne bolečine desne dlani, ki mu dreveni, nima občutka pri prijemih, ima mravljinčenja, prsti so gluhi, sredinec desne roke se mu zaskoči.
⁴ Ker tožnik opravlja "avtokleparska, avtomehaničarska in avtoličarska dela", ki je izrazito raznoliko in dinamično delo, pri katerem ni daljših ponavljajočih se obremenitev, lahko pri opravljanju teh del kot pomoč uporablja tehnične pripomočke oziroma si za izvedbo teh del najame delavca.
⁵ Sodišče je s pomočjo sodnega izvedenca medicinske stroke s področja tožnikovih težav pravilno pridobilo pisno izvedensko mnenje, dopolnilno izvedensko mnenje in ga zaradi vztrajajočih pripomb tožnika, v luči 5. člena ZPP dodatno še zaslišalo. Stranki sta se seznanili s pisnim izvedenskim mnenjem, njegovo pisno dopolnitvijo.
⁶ Ali z uporabo tehničnih pripomočkov-električni baterijski kompresorski vijačniki oziroma si za dela vijačenja najel drugega delavca.
⁷ Dejansko stanje se nanaša le na tista dejstva, ki so pravno pomembna za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
⁸ Izvedensko mnenje je praviloma sestavljeno iz izvida in mnenja. V izvidu izvedenec navede dejstva, ki jih je ugotovilo pri pregledu predmeta oziroma podatkov spisa, v mnenju pa ta dejstva oceni s stališča svoje stroke in da odgovore na postavljena vprašanja. Komentar k 251-253. členu ZPP, stran 505; Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006.
⁹ Mnenje je osrednji najpomembnejši del ekspertize, vendar je dokaz z izvedencem le eden izmed dokazov. Glede ocene izvedenskega mnenja je sodišče prosto in neodvisno; tako rekoč izvedenec nad izvedenci (peritus peritorom - glej komentar k 254. členu ZPP, stran 505; Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006).
¹⁰ Strokovnjak, ki sooča zdravstveno stanje zavarovanca na eni strani, na drugi strani pa obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu.
¹¹ Ugotavljanje zmanjšanja delovne zmožnosti je predmet ocenjevanja trajne delazmožnosti na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
¹² Tožnik bi imel priznano stvarno in/ali časovno razbremenitev.
¹³ Iz zdravstvene ocene izjave varnosti za celo tveganja je razvidno, da so pri delu avtomehanika, avtoličarja predvsem obremenjene zgornje okončine, kar potrjuje varnostna ocena delovnega mesta.
¹⁴ Tožnik ne more prevzeti dela, ki je sestavljeno tudi iz opravil vijačenja, pa le-tega ne opravi. Izvedba posameznega fizičnega opravila lahko pogojuje predhodna izvedba kakšnega opravila, ki ga tožnik ne zmore (vijačenje), zaradi česar postane tako celoten prevzet posel brezpredmeten.
¹⁵ Kar pri tožniku ni primer, ker je izvedenec ugotovil, da tožnik ne more opravljati določenega opravila (vijačenje), ki je sestavni del dejavnosti, ne pa da je tožnikova zdravstvena težava povezana s časovno komponento opravljanja dejavnosti.

Datum zadnje spremembe:

13.08.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 620/2015
• VDSS Sodba Psp 193/2021
• VDSS Sodba Psp 24/2023