VDSS Sklep Psp 23/2020

Jedro

Po 1. odstavku 333. člena ZPP je pritožba dopustna zoper sodbo, izdano na prvi stopnji in po 1. odstavku 363. člena ZPP zoper sklep sodišča prve stopnje, če ni z zakonom določeno, da pritožbe sploh ni. Ustava Republike Slovenije namreč zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi je odločeno o pravici, dolžnosti ali pravnih koristih (25. člen). Pritožba je zagotovljena le proti prvostopenjskim sodnim odločbam in ne proti drugostopenjskim. Zoper slednje so dopustna izredna pravna sredstva, ki jih je mogoče uveljavljati pod pogoji, na način in po postopku, določenim z zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo pritožbo z dne 20. 12. 2019, vloženo zoper sklep pritožbenega sodišča Psp 226/2019 z dne 27. 11. 2019.

2. Sklep izpodbija tožnik saj da nima pravne, ne dejanske podlage s predlogom, da ga pritožbeno sodišče kot razveljavi.

Navaja, da slovenska sodišča zaslišujejo samo slovenske priče in izvedence. Je žrtev kršitev, ker ne zaslišijo njegovih prič, kar bi prineslo poraz Sloveniji. Tožba z dne 23. 4. 2019 na Vrhovno sodišče RS in odstopljena prvostopenjskemu sodišču, bi morala biti obravnavana kot tožba in ne kot pritožba. Država je zaspala, sodniki se sprenevedajo. Sovraštvo sodnikov, ki obravnavajo tožbe fizičnih oseb ni dopustno in ga je potrebno obsoditi. V tožbi z dne 23. 4. 2019 je zapisano, da gre za tožbo in ne pritožbo. Da sodišče tožbo obravnava kot pritožbo je žalostno, sramotno, ponižujoče in zaskrbljujoče. Zlorabljena je enakost pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. V vsakem primeru je žrtev kršitev pravic, saj slovenska sodišča niso hotela odločati o vsebini tožbe, ne obravnavati tuje javne listine, kot določa 225. in 226. člen Zakona o pravdnem postopku. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani in sodnica A.A. naj navedeno šteje kot opomin pred odškodninsko tožbo. Tudi njegova skrbnica ima čast in dobro ime ter čist obraz.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdan ob pravilno ugotovljenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

5. Iz pravilnih dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožnik s priporočeno pošiljko, oddano na pošto 20. 12. 2019 na Vrhovno sodišče RS naslovil pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 226/2019, s katerim je bil potrjen sklep V Ps 1763/2016 z dne 11. 7. 2019. S slednjim je prvostopenjsko sodišče vlogo, poimenovano "tožba" z dne 23. 4. 2019, štelo za pritožbo zoper sodbo opr. št. V Ps 1763/2016 z dne 12. 10. 2018 in jo kot prepozno zavrglo.

6. Po 1. odstavku 333. člena ZPP je pritožba dopustna zoper sodbo, izdano na prvi stopnji in po 1. odstavku 363. člena ZPP zoper sklep sodišča prve stopnje, če ni z zakonom določeno, da pritožbe sploh ni. Ustava Republike Slovenije² (Ustava) namreč zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi je odločeno o pravici, dolžnosti ali pravnih koristih (25. člen). Pritožba je zagotovljena le proti prvostopenjskim sodnim odločbam in ne proti drugostopenjskim. Zoper slednje so dopustna izredna pravna sredstva, ki jih je mogoče uveljavljati pod pogoji, na način in po postopku, določenim z zakonom. Ker je v obravnavanem primeru pritožba vložena zoper sklep pritožbenega sodišča z dne 27. 11. 2019, jo je ob pravilni uporabi 366. člena v zvezi s 343. členom ZPP zakonito zavrgla že predsednica senata sodišča prve stopnje.

7. Čeprav za rešitev predmetne zadeve ni odločilno, pritožbeno sodišče pritožniku ponovno pojasnjuje³, da je zmotno in zato nesprejemljivo njegovo stališče, da bi morala biti tožba z dne 23. 4. 2019 (list. št. 210 - 220) zaradi priznanja pravice do družinskega pomočnika, naslovljena na Vrhovno sodišče RS s predlogom, da med drugim razveljavi pravnomočno sodbo opr. št. V Ps 1763/2016 (list. št. 185-191) obravnavana po vsebini⁴. Strankam sicer res ni mogoče preprečiti vlaganja tožb, za katere ni formalnih pogojev, vendar pa morajo biti izpolnjene z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)⁵, predpisane procesne predpostavke, da je vsebinsko sojenje sploh dopustno. Izpodbojne tožbe v sodno socialnih sporih so dopustne le zoper drugostopenjske dokončne upravne odločbe zaradi presoje njihove pravilnosti in zakonitosti. Po 72. členu ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve drugostopenjske upravne odločbe in mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga glede na 73. člen ZDSS-1 vsebovati navedbo upravnega akta, zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priloženo upravno odločbo, ki se izpodbija. Ker je bilo v tožnikovem primeru sodno varstvo zoper zavrnilne upravne odločbe o pravici do družinskega pomočnika že izčrpano s pravnomočno sodbo opr. št. V Ps 1763/2016 z dne 12. 10. 2018, je bila „tožba“ zoper navedeno sodbo pravilno obravnavana kot pritožba ne glede na njeno poimenovanje, in s sklepom opr. št. V Ps 1763/2016 z dne 11. 7. 2019 (list. 239-240), potrjenim s sklepom opr. št. Psp 226/2019 z dne 27. 11. 2019 (list 275-279), zakonito zavržena.

Sicer pa tudi v primeru, če bi sodišče odstopljeno tožbo z dne 23. 4. 2019 obravnavalo, kot je poimenovana (torej kot tožbo), ne bi prišlo do meritornega sojenja, saj bi jo moralo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk za vsebinsko sojenje, zavreči.

8. Pritožbene navedbe, da slovenska sodišča zaslišujejo samo slovenske priče in izvedence, da se sodniki sprenevedajo glede potrebnosti vsebinske obravnave tožbe, da je država zaspala in nekatere druge ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane. Navedeni očitki ne le, da niso utemeljeni, temveč so nekateri popolnoma neprimerni in tudi v nasprotju z načelno določbo 9. člena ZPP, po kateri so stranke pred sodiščem med drugim dolžne pošteno uporabljati pravice, ki jih imajo po zakonu.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo zavrniti in na podlagi 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2007.
² Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.
³ Kot že v sklepu opr. št. Psp 226/2019 z dne 27. 11. 2019.
⁴ S tožbo z dne 23. 4. 2019, naslovljeno na Vrhovno sodišče RS je bila zahtevana razveljavitev prvostopenjske sodbe opr. št. V 1763/2016 z dne 12. 10. 2018, s katero je bil kot neutemeljen zavrnjen tožnikov zahtevek na odpravo upravnih odločb št. ... z dne 20. 3. 2017 in št. ... z dne 8. 7. 2016 in priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika.
⁵ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

13.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Kp 157/2000
• VSL sklep I Kp 1124/2005
• VSK sklep II Cpg 109/2006