VDSS Sodba in sklep Psp 65/2020

Jedro

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nekritično v celoti sledilo mnenju izvedenskega organa ter da naj bi zanemarilo ostale dokazne predloge. Sodišče je tožnico zaslišalo in v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi podrobno povzelo njeno izpovedbo. Gre za enega od dokazov, ki vpliva na odločitev v zadevi, nikakor pa ne za odločilnega. Tožnica je namreč izpovedala o svojem subjektivnem doživljanju zdravstvenega stanja, dolžnost izvedenskega organa pa je bila, da ugotovi tožničine zdravstvene težave ter da poda mnenje, kako te težave vplivajo na njeno delovno zmožnost. Tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog tožnice za izločitev člana izvedenskega organa prof. dr. A.A., dr. med. S sodbo pa je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 24. 7. 2018 in št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 13. 2. 2018 ter da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine od 23. 10. 2017 dalje, s tem, da bo o odmeri in izplačevanju odločila tožena stranka (I. in II. točka izreka). Sodišče je nadalje odločilo, da tožničini stroški bremenijo proračun sodišča prve stopnje (III. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče povsem neutemeljeno v celoti sledilo mnenju izvedenskega organa, pri čemer je popolnoma zanemarilo ostale dokazne predloge in sicer zaslišanje tožnice in tudi medicinsko dokumentacijo v spisu. Sodišče tako tudi ni obrazložilo, zakaj pri svoji odločitvi ni upoštevalo izpovedbe tožnice enako tudi, zakaj ni upoštevalo izvidov in mnenj lečečih zdravnikov. Izvide je zavrnilo zgolj s pavšalno navedbo, da posamezni specialisti nimajo vpogleda v celotno medicinsko dokumentacijo in da morajo biti lečeči specialisti vedno nekoliko naklonjeni svojemu pacientu, to pa iz razloga, da lahko z njim vzpostavijo zaupen odnos. Takšno pavšalno navajanje ne zadostuje zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe. Nezakonito postopanje sodišča je vodilo do napačno ugotovljenega dejanskega stanja, tožnici pa je bila na ta način praktično odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem oziroma ji je bila ta možnost nudena zgolj formalno, ne pa tudi vsebinsko. S tem je sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).¹ Tožnica še navaja, da so tudi lečeči specialisti strokovnjaki na svojem področju in morajo podati svoje mnenje in izvid v skladu s pravili stroke. Sodišče v nasprotju z ugotovitvami o neverodostojnosti lečečih specialistov oceni, da pa je bil član izvedenskega organa prof. dr. A.A. nepristranski, pa čeprav je opravljal obdobne preglede pri tožnici. Sodišče tudi ni upoštevalo njenih utemeljenih navedb, da je bil pregled pri izvedenskem organu površen. Izvedenka pulmologinja je tako zgolj ugotovila, da tožnici v pljučih nič ne piska, kar pa je v nasprotju z izvidom UKC B., iz katerega izhaja, da je bila tožnica sprejeta zaradi zastoja srca in dihanja, kot tudi z mnenjem tožničinega pulmologa. Izvidi se sicer res nanašajo na obdobje po izdaji dokončne odločbe, kar pa po mnenju tožnice ni razlog, da te medicinske dokumentacije sodišče pri presoji ne bi upoštevalo. Prav tako sodišče ni upoštevalo, da iz izvida lečečega psihiatra izhaja, da pri tožnici že 20 let ni izboljšanja psihičnega stanja. Tudi iz mnenja lečečega ortopeda izhaja, da gre pri tožnici za kronično stanje glede hrbtenice. Sodišče tudi ne pripisuje nobenega pomena opravi pregleda s strani izvedenskega organa, kar pa po mnenju tožnice ne more vzdržati. Tožnica je glede na njene zdravstvene težave povsem nezmožna za delo. Omenjeno izhaja iz medicinske dokumentacije, ki se nahaja v spisu in ki je bila podana s strani lečečih specialistov. Sodišče je prezrlo tudi izpovedbo tožnice iz katere izhaja, da ima psihične težave in Parkinsonovo bolezen, kronični bronhitis, piskanje v pljučih, z levo roko ne more ničesar dvigovati, je pa levičarka. Doma se ne more ukvarjati z gospodinjskimi deli, razen da si nekaj malega skuha. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče tudi napačno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 24. 7. 2018, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja ... z dne 13. 2. 2018. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožničino zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Hkrati je izrekel, da kontrolni pregled ni potreben.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica z 13. 1. 2014 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do dela na drugem delu s sledečimi omejitvami: fizično lažje delo, kjer ne bo dvigovala bremen nad 8 kg, kjer ne bo potrebno dvigovati leve roke nad višino ramen, kjer ne bo delala v pogojih s pogostim močenjem rok in kjer ne bo izpostavljena različnim kemičnim in fizikalnim agensom, s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 2. 2014 dalje.

7. V zadevi je sporno, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti, v katero se skladno z 63. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)² razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8. Glede na to, da je bila tožnica že razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane stvarne razbremenitve in tudi časovna razbremenitev pri delu, je za presojo sporne zadeve odločilno, ali je pri njej prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja do take mere, da ni zmožna opravljati niti drugo delo z že priznanimi razbremenitvami.

9. Sodišče prve stopnje je omenjeno vprašanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja, ki ga je podala Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti C. v B.. Iz pisno podanega mnenja datiranega s 3. 6. 2019 izhaja, da so omejitve kot so razvidne iz odločbe tožene stranke z dne 13. 1. 2014, ustrezne. Tožnica je delala kot natakarica in kuhinjska pomočnica. Ima srednješolsko izobrazbo in pestre delovne izkušnje (brez dodatnega izobraževanja), na podlagi katerih tudi brez poklicne rehabilitacije lahko opravlja razna lažja dela ob doslednem upoštevanju podanih razbremenitev - tako v kuhinji, kot v strežbi, lahko pa opravlja tudi lažja dela npr. v kovinski galanteriji, posluževanju lažjih strojev, stiskalnic, montiranje, prebiranje, sortiranje, kurirska dela, dela recepcije in varovanja in podobno.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izvedensko mnenje. Komisija je proučila medicinsko dokumentacijo v spisu kot tudi v tožničinem zdravstvenem kartonu, tožnica pa je bila tudi osebno pregledana. Komisija se je opredelila tudi do izvidov in mnenj posameznih lečečih specialistov in svoje mnenje tudi ustrezno obrazložila. Glede na tožničine zdravstvene težave je bila tudi ustrezno sestavljena, saj so v njeni sestavi poleg specialista MDPŠ sodelovali še specialistka psihiatrinja, specialist ortoped in specialistka interne medicine. Nedvomno gre pri tožnici za več zdravstvenih težav, ki vplivajo na njeno zdravstveno stanje. Posamezni izvedenec je tako podal mnenje s svojega področja, nato pa je bilo izdano skupno mnenje, v katerem je upoštevano tožničino zdravstveno stanje kot celota. V obdobju do izdaje dokončne odločbe, pa se glede na podano izvedensko mnenje tožničino zdravstveno stanje ni toliko poslabšalo, da bi bile potrebne dodatne razbremenitve pri delu oziroma, da bi celo prišlo do izgube delovne zmožnosti, kot to uveljavlja s tožbo.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nekritično v celoti sledilo mnenju izvedenskega organa ter da naj bi zanemarilo ostale dokazne predloge. Sodišče je tožnico zaslišalo in v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi podrobno povzelo njeno izpovedbo. Gre za enega od dokazov, ki vpliva na odločitev v zadevi, nikakor pa ne za odločilnega. Tožnica je namreč izpovedala o svojem subjektivnem doživljanju zdravstvenega stanja, dolžnost izvedenskega organa pa je bila, da ugotovi tožničine zdravstvene težave ter da poda mnenje, kako te težave vplivajo na njeno delovno zmožnost. Tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem torej tudi ni podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je na naroku tudi zaslišalo članico izvedenskega organa, s tem da je imela tožnica možnost izvedenki postavljati vprašanja. Drugih dokazov sodišče ni izvajalo, saj je štelo, da je zadeva razjasnjena. Taki odločitvi tožnica na naroku ni ugovarjala.

12. V zvezi z upoštevanjem mnenj lečečih zdravnikov, pa pritožbeno sodišče poudarja, da mnenja niso brez dokazne vrednosti. Izvidi lečečih specialistov so pomembni v primeru, ko v predsodnem postopku invalidska komisija oziroma v postopku pred sodiščem izvedenski organ presoja vprašanje delazmožnosti. Pri tem je bistveno, da iz izvedenskih mnenj izhaja, zakaj izvedenski organ sprejema oziroma nesprejema ugotovitev lečečih specialistov in da je s tem v zvezi tudi mnenje strokovno ustrezno utemeljeno. Omenjeno je bilo v zadevi nedvomno podano in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

13. V zvezi z vprašanjem sodelovanja specialista MDPŠ v sestavi izvedenskega organa, pri čemer naj bi navedeni specialist opravljal obdobne preglede tožnice, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bila tožnica seznanjena kdo bodo člani izvedenskega organa, vendar pa izločitve navedenega izvedenca ni pravočasno predlagala. Razen tega, pa kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, so bili obdobni pregledi opravljeni pred več kot 9-imi leti. Mnenje specialista MDPŠ tudi ni bilo odločilno pri podaji izvedenskega mnenja komisije, saj gre za skupno mnenje izvedenskega organa, ne pa za mnenje posameznega izvedenca.

14. Glede upoštevanja novejše dokumentacije, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je za presojo odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje dokončne odločbe tožene stranke. Morebitne kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki, kajti v nasprotnem primeru bi sodišče brez pravne podlage prevzelo pristojnosti, ki jih ima tožena stranka.

15. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na način oziroma trajanje osebnega pregleda tožnice pri posameznem izvedencu, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je način osebnega pregleda stvar izvedenskega organa oziroma posameznega izvedenca. Glede na zdravstveno stanje oziroma bolezenske težave lahko ta pregled traja daljši čas, lahko pa je tudi krajši. Nikakor pa ne gre zanemariti dejstvo, da se presoja stanje za nazaj, medtem ko osebni pregled izkazuje stanje, kakršno je podano v času podaje izvedenskega mnenja.

16. Sodišče prve stopnje je tako popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tožnici zaenkrat še ni podano stanje kot je določeno v drugem odstavku 63. člena ZPIZ-2. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

17. Ker je bila tožnici z odločbo Bpp št. 634/2019 priznana brezplačna pravna pomoč, je pritožbeno sodišče odločilo, da njeni pritožbeni stroški bremenijo proračun sodišča, ki je to pomoč odobrilo.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

22.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1276/2004
• VDS Sodba Psp 80/2000
• VDS Sodba Psp 229/95