VDSS Sodba Psp 343/2019

Jedro

Pravna podlaga o načinu upoštevanja dohodkov za pritožbeno rešitev zadeve je urejena v ZUPJS. Po drugem odstavku 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do znižanega plačila vrtca upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen izrecno določenih tekočih dohodkov. Upoštevajo se podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo zavezane osebe, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Primarno se uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3. odstavek). Upoštevajo se tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov (4. odstavek). V 15. členu ZUJPS pa je izrecno določeno, da se, če v času odločanja podatki za preteklo leto še niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na zakonsko določen način (5. odstavek).

V skladu s stališčem pritožbenega sodišča je 15. člen ZUPJS sicer potrebno pravilno razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabljajo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede, ali je ta podatek razviden iz odločbe o dohodnini ali iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci FURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov. Če podatki o dohodku za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo FURS-a, jih je za ugotovitev dejanskega premoženjskega stanj potrebno od FURS-a pridobiti po uradni dolžnosti. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja FURS še nima podatkov o dohodkih iz preteklega leta.

Vendar je za pravilno uporabo materialnega prava bistveno tudi, da glede na stališče revizijskega sodišča pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ni dopustno mešati podatkov iz preteklega in predpreteklega leta. Upoštevajo se le podatki za preteklo ali predpreteklo leto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 21. 7. 2017 in drugega odstavka odločbe št. ... z dne 30. 1. 2017 ter priznanje plačila vrtca v višini 43 % cene programa za obdobje od 1. 2. 2017 do 31. 5. 2017 (I. odst. izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek na plačilo 437,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 6. 2017 dalje do plačila (II. odst. izreka). Sklenilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (III. odst. izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno predlaga razveljavitev, vrnitev zadeve v novo sojenje ter povrnitev stroškov.

Meni, da Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Pravilnik)¹ ni uporabljen pravilno. Sodišče bi moralo uporabiti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)². Podzakonski akt lahko predpiše le način izvrševanja pravice, ne sme pa je omejiti ali spremeniti. Uporabiti ga je dopustno, če je skladen z zakonom in ustavo. Razlaga in uporaba 3. člena Pravilnika je v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena ZUPJS.

Dividenda je obdavčena cedularno in se ne upošteva v letno davčno osnovo. Enako velja za dohodek iz dejavnosti, ker se davčna osnova ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih stroškov. Za obravnavana dohodka se ne izda odločba o dohodnini oziroma informativni izračun, zato ni uporabljiv peti odstavek 3. člena Pravilnika, ki velja za dohodke, ki se vštevajo v davčno osnovo in obdavčijo sintetično na podlagi dohodninske odločbe. Uporabiti je treba prvi odstavek 3. člena Pravilnika, po katerem se pri ugotavljanju dohodka za posamezni vir upoštevajo podatki davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov. Izplačila dividend v letu 2016 ni bilo. Obračun dohodnine iz dohodka iz dejavnosti je bil na FURS oddan 25. 1. 2017, torej preden so bili v predsodnem postopku pridobljeni podatki (27. 1. 2017) in pred izdajo odločbe 30. 1. 2017. Zaključek CSD, da podatki med odločanjem še niso bili na voljo je zmoten, nedelovanje organov pa mu ne more biti v škodo.

Čeprav se ni strinjal z izpovedjo A.A., ji ni mogel nasprotovati. Gre za dokaz, ki ga oceni sodišče. Priča je izpovedovala o podatkih iz dohodninske odločbe, glede obračuna dohodnine iz dejavnosti, oddane 25. 1. 2017 pa le, da je v bazi CSD še ni bilo. Njena izpoved potrjuje njegove navedbe. Opozarja na stališče VS RS v zadevi VIII Ips 79/2015. Podani sta kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)³. Sodišče sočasno ugotavlja, da so bili podatki na voljo in da niso bili na voljo. Iz listin in zapisnika izhaja, da so bili podatki na voljo že 1. 1. 2017 in 25. 1. 2017, ko je bil poslan obračun dohodka iz dejavnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, izdane na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabljenega materialnega prava. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do uveljavljanih v pritožbi.

5. Zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Zanjo bi šlo, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Torej če bi bil izrek sodbe nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom, če sodba sploh ne bi imela razlogov, v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti zagotovo nima, saj jo je mogoče preizkusiti.

6. Podana ni niti kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Za protispisnost po navedeni določbi ZPP gre, ko gre za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov. Torej takrat, ko sodišče listinam oziroma zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo dejansko imajo. Česa takega pritožba niti ne navaja. Z zatrjevanjem, da iz listin in zapisnika z naroka izhaja, da so bili podatki na voljo že 1. 1. 2017, ko ni bilo dividend in 25. 1. 2017, ko je bil poslan obračun dohodka iz dejavnosti, sodišče pa je zaključilo, da podatki niso bili na voljo, gre v bistvu za neutemeljeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi domnevno nepravilne ocene izvedenih dokazov, do česar pa zagotovo ni prišlo.

7. Predmet tega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb o plačilu vrtca v višini 77 % cene programa za otroka B.B. od 1. 2. 2017 do 31. 1. 2018⁴ izdanih na podlagi 20. 1. 2017 sporočene spremembe števila družinskih članov po rojstvu hčerke C.C. 28. 11. 2016. Pri ugotavljanju materialnega položaja štiričlanske družine so bili upoštevani dohodki tožnika in njegove žene iz predpreteklega koledarskega leta 2015. Med drugim so bile med dohodke tožnika upoštevane dividende v višini 17.731,36 EUR in dohodki, normirani stroški 70 %, v višini 9.130,85 EUR, oboje iz leta 2015.

Ker pri ugotavljanju premoženjskega stanja družine ob uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni dopustno mešati podatkov iz preteklega in predpreteklega leta, so bile pri izdaji izpodbijanih posamičnih upravnih aktov pravilno upoštevane dividende in dohodki, normirani stroški 70 % iz leta 2015, ne glede na to, da dividende za leto 2016 niso bile izplačane in ne glede na to, ali bi bili podatki za navedeni vrsti dohodkov v času odločanja že na razpolago ali ne.

8. Pravna podlaga o načinu upoštevanja dohodkov za pritožbeno rešitev zadeve je urejena v ZUPJS. Po drugem odstavku 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do znižanega plačila vrtca upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen izrecno določenih tekočih dohodkov. Upoštevajo se podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo zavezane osebe, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Primarno se uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto (3. odstavek). Upoštevajo se tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov (4. odstavek). V 15. členu ZUJPS pa je izrecno določeno, da se, če v času odločanja podatki za preteklo leto še niso na voljo, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na zakonsko določen način (5. odstavek).

V skladu s stališčem pritožbenega sodišča⁵ je 15. člen ZUPJS sicer potrebno pravilno razlagati in uporabljati tako, da se primarno uporabljajo podatki o dohodku iz preteklega leta, ne glede, ali je ta podatek razviden iz odločbe o dohodnini ali iz potrdila o izplačanih dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci FURS. Šele nato se uporabijo podatki iz uradnih evidenc CSD in drugih upravljavcev zbirk podatkov. Če podatki o dohodku za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo FURS-a, jih je za ugotovitev dejanskega premoženjskega stanj potrebno od FURS-a pridobiti po uradni dolžnosti. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta predstavlja izjemo v primerih, ko v času odločanja FURS še nima podatkov o dohodkih iz preteklega leta.

Vendar je za pravilno uporabo materialnega prava bistveno tudi, da glede na stališče revizijskega sodišča⁶ pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev ni dopustno mešati podatkov iz preteklega in predpreteklega leta. Upoštevajo se le podatki za preteklo ali predpreteklo leto.

9. Zakon o dohodnini⁷ (ZDoh-2) v 2. točki 15. člena določa, da so predmet obdavčitve vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni določeno drugače. Po 80. členu ZDoh-2 dohodek od kapitala vključuje obresti, dividende in dobiček od kapitala. Pritrditi je sicer potrebno stališču pritožnika, da dividende niso obdavčene sintetično temveč cedularno, vendar to ne vpliva, da se v okoliščinah konkretnega primera tožnikov dohodek iz naslova dividend, prejet v letu 2015, ne bi vštel v dohodek družine že zato, ker ni dopustno mešanje podatkov iz preteklega in predpreteklega leta. Sicer se obdavčljiv dohodek iz naslova dividend v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS všteva v dohodek družine.

10. Četudi bi bilo v okoliščinah konkretnega primera, ko tožnik v letu 2016 dividend ni prejel, obračun dohodnine iz dohodka iz dejavnosti pa je bil na FURS oddan 25. 1.2017, mogoče šteti, da bi bili v času odločanja podatki o dividendah in dohodkih, normirani stroški iz dejavnosti za preteklo leto 2016 na razpolago, jih v dohodek družine ni dopustno upoštevati. Za tožnikovo ženo so bili namreč upoštevani podatki o plači iz leta 2015, ker podatki za leto 2016 očitno niso bili na voljo. Slednja dejstva v sodnem postopku niso bila prerekana. Le izpad dividend in napoved dohodka za leto 2016 iz dejavnosti, nanašajoč se izključno na tožnika kot člana družine tako ne more biti upoštevan pri ugotavljanju skupnega dohodka družine. Pritožbeno vztrajanje v tej smeri ni sprejemljivo, saj je v nasprotju s 15. členom ZUPJS, kar je edino relevantno za pritožbeno rešitev zadeve.

11. Ker so bili v obravnavnem predsodnem upravnem postopku pri ugotavljanju skupnega dohodka tožnikove družine torej med drugim pravilno upoštevani tudi podatki o dividendah in dohodku iz dejavnosti za predpreteklo leto, sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita. Tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter priznanje plačila v višini 43 % cene programa vrtca za obdobje od 1. 2. 2017 do 31. 5. 2017 je utemeljeno zavrnjen.

12. Zaradi pomanjkanja protipravnosti, kot eni od kumulativno predpisanih predpostavk odškodninske odgovornosti, je nadalje utemeljeno zavrnjen tudi tožbeni zahtevek na plačilo 437,60 EUR iz naslova vtoževane odškodnine. Iz istega dejanskega razloga pritožba zoper II. odstavek izreka prvostopenjske sodbe ne more biti uspešna.

13. Na podlagi vsega predhodno navedenega je bilo v skladu s 353. členom ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano zavrnilno sodbo. Zmotno in zato nesprejemljivo stališče pritožnika o nezakonitosti petega odstavka 3. člena Pravilnika, nepravilni razlagi in uporabi podzakonskega pravnega akta in nekatere druge navedbe, za rešitev pritožbe niso odločilne. Ker ne pogojujejo drugačne razsoje zadeve od izpodbijane, se pritožbeno sodišče do njih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Ob takšnem izidu postopka, ko tožnik s pritožbo ni uspel, na temelju 165. v zvezi s 154. členom ZPP nosi sam svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 93/2011.
² Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁴ Otrok je bil v vrtec vpisan do 31. 5. 2017.
⁵ Zavzetim npr. v zadevi opr. št. Psp 462/2016.
⁶ Zadeva opr. št. VIII Ips 79/2015.
⁷ Ur. l. RS št. 13/2011-uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

22.07.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 255/2014
• VDSS sodba Psp 361/2014
• VDSS sodba Psp 531/2013