VDSS Sodba Psp 15/2020

Jedro

Naloga izvedenca je zagotovitev sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku posreduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov. Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presodi.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je spremenilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 16. 3. 2018 v prvem in drugem odstavku tako, da "se pritožbi tožnika delno ugodi in izpodbijana odločba odpravi". Tožnika je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 25. 12. 2015 dalje, pravico do invalidske pokojnine mu ni priznalo, toženi stranki pa naložilo povrnitev stroškov zastopanja v sorazmernem delu. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da se kljub spremenjenemu datumu nastanka invalidnosti I. kategorije, zaradi neizpolnjevanja pogoja gostote pokojninske dobe, tožniku pravica do invalidske pokojnine ne more priznati.

2. Tožeča stranka se je zoper odločitev, da se tožniku ne prizna pravica do invalidske pokojnine pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se v izpodbijanem delu sodba razveljavi in spremeni tako, da se tožniku prizna pravica do invalidske pokojnine. Meni, da sodišče ni pravilno uporabilo določil ZPIZ-2, ki se nanašajo na znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Sodišče ni opravilo poizvedbe glede tožnikovega služenja vojaškega roka, zaradi česar je napačna ugotovitev tožnikove pokojninske dobe. Prav tako ni upoštevalo dokazila, da je tožnik oče otroka, zaradi česar je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da to ne vpliva na dolžino pokojninske dobe. Tožeči stranki bi morali iz naslova služenja vojaškega roka upoštevati 9 dodatnih mesecev pokojninske dobe ter 6 mesecev pokojninske dobe za rojenega otroka, za katerega je tožnik skrbel. Sodišče ni upoštevalo niti prištete pokojninske dobe za odmero pravic na podlagi invalidnosti v dolžini 46 mesecev. Vse navedeno bi vplivalo na pokojninsko dobo in ob tako ugotovljenem datumu invalidnosti bi tožnik posledično imel priznano pravico do invalidske pokojnine. Sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov; zlasti zaslišanja tožeče stranke, osebne zdravnice, kakor tudi ne predlaganih prič, niti ni opravilo poizvedbe o vojaškem roku. Če bi sodišče te dokaze izvedlo, bi ugotovilo, da je pri tožniku podana gostota pokojninske dobe, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka.

3. Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo v delu odločitve o datumu invalidnosti in posledično tožniku priznanim stroškom iz vseh treh pritožbenih razlogov. Izpodbija datum invalidnosti, ki ga je sodišče arbitrarno določilo na 25. 12. 2015. Sodišče za takšno odločitev ni imelo ustreznega medicinskega znanja, niti podlage v spisu. Izvedenca sta kot datum invalidnosti jasno potrdila datum, ki ga je kot takega opredelila tudi tožena stranka v predsodnem postopku. Tega dne je bil tožnik osebno pregledan pri invalidski komisiji I. stopnje tožene stranke in šele s tem dnem se je izoblikovala realna slika tožnikovega funkcionalnega stanja. Sodišče svoje odločitve glede datuma nastanka invalidnosti na hipotetični dan 25. 12. 2015 ni v zadostni meri obrazložilo, zakaj ni sledilo enotnemu mnenju izvedencev, ki potrjuje ugotovitev tožene stranke glede datuma invalidnosti na 5. 1. 2017. Manjka tudi izjasnitev sodišča o ugotovitvi sodne izvedenke dr. A.A., da je časovna določitev 6 mesecev po infarktu kot podlaga za opredelitev datuma nastanka invalidnosti arbitrarno določen datum. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ni sledilo mnenju izvedenskega organa glede opredelitve datuma nastanka invalidnosti ter zakaj je sodišče datum invalidnosti samo presojalo, čeprav je to v domeni izvedencev. Datum invalidnosti je tako določen na približno in je iz medicinskega vidika nepravilen. Sodna odločba je zaradi tega obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka, saj se je v tem delu ne da preizkusiti.

4. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo tožene stranke, v katerem je pojasnila svoje strinjanje z ugotovljenim datumom invalidnosti ter opozorila, da je za presojo datuma invalidnosti relevantno zdravstveno stanje zavarovanca, ne pa organizacija postopkov za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Predmet presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 16. 3. 2018 v zvezi z odločbo št. ... z dne 22. 11. 2017, s katero je bila pritožba zavrnjena in izpodbijana prvostopna odločba odpravljena, tožnik pa razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 5. 1. 2017 dalje, pravica do invalidske pokojnine pa mu ni bila priznana.

7. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavljata pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Pritožnika ne navajata ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

Glede pritožbe tožeče stranke

9. Za presojo utemeljenosti zahtevka v delu glede priznanja pravice do invalidske pokojnine je bistvena pravilna uporaba določil ZPIZ-2 glede gostote pokojninske dobe.

10. Iz vsebine zatrjevanih pritožbenih navedb je razvidno, da tožeča stranka zaradi opustitve izvedbe predlaganih dokazov¹ sicer zatrjuje bistveno kršitev pravil postopka, po vsebini pa graja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Strankina pravica, da predlaga izvedbo dokazov sodišče zavezuje, da dokaze, ki so bistveni za ugotovitev odločilnih dejstev tudi izvede, vendar dokaznim predlogom ni dolžno brezpogojno slediti, še zlasti če oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more vplivati. Ali bo sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem stranke je odvisno od konkretnega primera. Potrebno je ločevati strankine navedbe in njeno izpovedbo.² Zaslišanje tožeče stranke predstavlja dokazno sredstvo glede njenih trditev, zato je njeno zaslišanje le dokazno sredstvo in kot tako nima veze s pravico stranke, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih spora, da predlaga dokaze ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Pravico do izjave je tožnik lahko uresničeval s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi, tako da ta pravica z odločitvijo sodišča ni bila prekršena. Zatrjevanje pritožnika, da bi izvedba predmetnih dokazov lahko vplivala na dolžino pokojninske dobe pri upoštevanju gostote, je materialnopravno napačno. Slednje je zadovoljivo pojasnila že tožena stranka v predsodnem postopku, pa tudi sodišče, ki je v 16. točki obrazložitve umno in razumno pojasnilo način izračuna gostote pokojninske dobe ter obrazložilo, da trditev tožeče stranke glede uporabe določil ZPIZ-2 o prišteti dobi, služenju vojaškega roka in skrbi za otroka, ki bi jih morala tožena stranka upoštevati, ne morejo imeti nobenega vpliva na odločitev v tem postopku. Tudi po oceni pritožbenega sodišča izvedba predlaganih dokazov ne bi mogla vplivati na pravilni dokazni zaključek sodišča v predmetni zadevi glede upoštevne pokojninske dobe.

11. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava glede ugotovljene gostote pokojninske dobe. Sodišče se je opredelilo do nosilnih pravnih naziranj stranke, ki so dovolj argumentirana in niso očitno neutemeljena in nerelevantna.

O pritožbi tožene stranke

12. Ker sodišče samo ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, je sodišče pravilno vključilo sodne izvedence, ki imajo pri priznavanju oziroma nepriznavanju pravic praviloma odločilno vlogo.

13. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka. Kljub temu, da so ugotovitve izvedenskega organa jasne glede opredelitve datuma invalidnosti, je neutemeljen pritožbeni očitek, ki se nanaša na napačno dokazno oceno in posledično napačno uporabo materialnega prava glede opredelitve datuma invalidnosti. Oba člana izvedenskega organa sta pojasnila kakšno je bilo tožnikovo zdravstveno stanje ob določenih časovnih prelomnicah, vendar sta kot pojasnilo, zakaj oziroma na kaj vežeta opredelitev invalidnosti v konkretnem primeru, obrazložila, da se pri tem navezujeta na datum, ki ga določa doktrina ocenjevanja na IK pri toženi stranki.

14. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe je razvidno, da pri tožniku vzrok za izgubo delazmožnosti predstavlja zdravstveno stanje po miokardnem infarktu STEMI (z dvigom ST spojnice) z dne 25. 6. 2015. V sporu imenovani izvedenski organ je potrdil ugotovitev invalidske komisije v predsodnem postopku, da je pri tožniku izguba delazmožnosti nastopila dne 5. 1. 2017. Slednje predstavlja datum nastanka invalidnosti po doktrini ocenjevanja pri invalidski komisiji.³ Zaslišani član izvedenskega organa s področja MDPŠ je pojasnil, da so bile ugotovitve in izvidi tožnikovega zdravstvenega stanja v decembru 2016 brez nekih velikih sprememb glede na zdravstveno stanje v juliju 2016. Opozoril je, da doktrina ocenjevanja na IK za dokončno oceno zahteva določene izvide, ki pa jih kardiolog 14. 7. 2016 ni imel, zaradi česar je bil zahtevan nov ultrazvok srca, ki je bil podlaga za kasnejšo oceno na IK I. stopnje dne 5. 1. 2017.⁴ Glede zdravstvenega stanja in terapij, ki jih je tožnik v postopku zdravljenja prejemal, se je član izvedenskega organa s področja MDPŠ skliceval na članico kardiologinjo, ki jo je opredelil kot strokovnjakinjo na tem področju. Zaslišana članica izvedenskega organa s področja kardiologije je pojasnila, da je brez dvoma razlog za ugotovitev popolne nezmožnosti za delo pri tožniku infarkt v letu 2015 in ne že v letu 2007. Primerjava UZ srca v 2015 in v letu 2016 nakazuje na manjšo razliko v blagem izboljšanju leta 2016, vendar je bila tudi ob takšnem stanju pri tožniku podana nezmožnost za delo.⁵ Članica izvedenskega organa je na izrecno vprašanje predsednice senata, ali je vprašanje datuma nastanka tožnikove popolne nezmožnosti za delo posledica pozno oziroma neopravljenih preiskav, pojasnila, da pri tožniku ocena delazmožnosti ni mogla biti podana prej, zaradi pozno oziroma neopravljenih preiskav. Datum invalidnosti pa se pri infarktu navezuje na opravljeno rehabilitacijo, ki traja načeloma 6 mesecev. Je pa članica izvedenskega organa izpostavila, da je ta ocena posplošena. Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da lahko traja rehabilitacija v težjih primerih malo več kot 6 mesecev, ob manjših infarktih pa malo manj. Splošno določeno 6 mesečno časovno obdobje po infarktu, je torej arbitrarno določen datum, zato je potrebno upoštevati konkretne okoliščine.⁶ Konkretno pri tožniku ni šlo za težji primer, v katerem bi moral rehabilitacijski čas znašati več kot 6 mesecev.

15. Glede na ugotovitve izvedenskega organa v pisnem izvedenskem mnenju z dne 30. 3. 2019 in upoštevajoč izpovedbo zaslišanih članov izvedenskega organa je razvidno, da je član izvedenskega organa vztrajal pri opredelitvi datuma nastanka invalidnosti za tožnika na datumu 5. 1. 2017, vendar je tudi sam pojasnil, da je to datum, ki ga zahteva doktrina ocenjevanja na IK za dokončno oceno. Tudi sam je pojasnil, da se tožniku zdravstveno stanje od julija 2016 do decembra 2016 ni občutno spreminjalo, pri tem pa se navezoval na ugotovitve članice kardiologinje, ki je strokovnjak na tem področju. Le-ta je sprva vztrajala pri opredelitvi datuma invalidnosti kot ga je opredelila IK I. stopnje, vendar je v nadaljevanju izvedovanja pojasnila, da je po vsebini strokovna ocena datuma nastanka popolne nezmožnosti vezana na rehabilitacijski postopek. Načeloma traja rehabilitacijski postopek sicer 6 mesecev, vendar je potrebno vedno presoditi okoliščine posameznih zdravstvenih primerov.

16. Naloga izvedenca je zagotovitev sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je na sodnikova navodila vezan, saj je strokovni pomočnik sodišča. Potrebno pa se je izogniti pretiranemu in nekritičnemu zatekanju k izvedencem, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih podaja odgovore tudi na pravna vprašanja. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku posreduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov.⁷ Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja.⁸ Mnenje je posledica, ki jo izvedenec z uporabo znanja potegne iz določenih dejstev in ga posreduje sodišču. V končni fazi pa je sodišče tisto, ki naredi določen zaključek in ekspertizo skladno z 8. členom ZPP prosto presodi.⁹ Na koncu dokaznega postopka je sodišče skladno z 8. členom ZPP samo ocenilo izvedensko mnenje. Popolnoma ustrezna je vrednostna ocena izvedenskega mnenja o datumu nastanka tožnikove invalidnosti, ki tvori podlago odločitve in je razvidna iz 14. točke obrazložitve.

17. Prvostopno sodišče je iz ustnega izvedovanja članice izvedenskega organa pravilno zaključilo, da se datum invalidnosti v primeru takšnega zdravstvenega stanja, kot je podan pri tožniku, lahko poda po opravljeni rehabilitaciji po infarktu po 6 mesecih, saj pri tožniku ni šlo za težji primer, kjer bi morala rehabilitacija trajati več kot 6 mesecev. Umno in razumno je ocenilo pojasnilo izvedenke kardiologinje, da so bile pri tožniku potrebne preiskave z ultrazvokom in obremenitveno testiranje, na podlagi katerih se lahko poda ocena o delazmožnosti pozno opravljene.¹⁰ Ker je bilo zdravstveno stanje pri tožniku po preteku 6 mesečne rehabilitacije do ocene na IK približno enako, je sodišče pravilno zaključilo, da je datum nastanka I. kategorije invalidnosti pri tožniku po preteku 6 mesecev medicinske rehabilitacije po utrpelem miokardnem infarktu, ki je bil 25. 6. 2015. To pomeni, da je datum invalidnosti 25. 12. 2015. Sodišče je pri določanju datuma invalidnosti pravilno uporabilo kriterij, ki ga je izpostavila izvedenka kardiologinja ob zaslišanju na naroku 4. 10. 2019, da je ob izkazanih okoliščinah pri tožniku potrebno izgubo delazmožnosti vezati na potek 6 mesecev medicinske rehabilitacije po infarktu.¹¹

18. Sodišče ne more slediti zatrjevanju tožene stranke, da je opredeljeni datum invalidnosti hipotetičen in arbitraren. Ravno iz medicinskega vidika je ta datum pravilen in so zdravstveni razlogi tisti, ki so vodili sodišče pri določitvi tega datuma. Sodišče je samo upoštevalo pravno odločilna dejstva, ki jih je ugotovil izvedenski organ. Ta dejstva je sodišče le drugače, a pravilno vrednotilo.

19. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do zatrjevane procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Tudi ni relevanten očitek bistvene kršitve, ki se nanaša na zatrjevano pomanjkljivo obrazložitev prvostopnega sodišča glede stališč sodnih izvedencev oziroma zakaj je sodišče samo presojalo datum invalidnosti in ne opredelitev, da se je tožnikovo zdravstveno stanje ves čas spreminjalo. Skupna in bistvena nosilna značilnost kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe zaradi napak naštetih v 14. točki objektivno ni mogoče preizkusiti.¹² Tudi skopa, površna ali pomanjkljiva obrazložitev je še vedno obrazložitev, če le omogoča preizkus. Po oceni pritožbenega sodišča se je sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve ustrezno opredelilo do vseh relevantnih navedb (dejanskih in pravnih). Tudi ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni zadostilo standardu obrazložitve glede zgoraj izpostavljenih dejstev. Sodišče se je opredelilo do vseh ključnih in odločilnih dejstev, celotna obrazložitev v 14. točki je usmerjena v argumentacijo, zakaj je potrebno pri tožniku kot datum invalidnosti ugotoviti 25. 12. 2015. Razvidna je tako ocena sodišča, ki je podana ob razlogovanju pravno relevantnih dejstev in ugotovitev izvedenskega organa. Tako se sodišče ni bilo dolžno še posebej izrecno opredeljevati, zakaj ni sledilo opredelitvi datuma invalidnosti, kot ga je že v predsodnem postopku zatrjevala tožena stranka. Sodišče je skozi obrazložitev sodbe ves čas razlogovalo, zakaj je potrebno opredeliti kot datum invalidnosti 25. 12. 2015, v to je bil usmerjen ves dokazni postopek, še posebej izrecno zaslišanje izvedencev. Prav tako pa je bilo tudi razčiščeno dejstvo, da se zdravstveno stanje tožeče stranke ni bistveno spreminjalo.

20. Ker sodišče ni ugotovilo s pritožbo uveljavljenih razlogov, niti razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Stroški pritožbe in odgovora na pritožbo tožeče stranke nosi tožeča stranka sama.

-------------------------------
¹ Zaslišanje tožeče stranke, osebne zdravnice in drugih predlaganih prič ter opravo poizvedbe o služenju vojaškega roka pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije.
² Prve so del trditvenega gradiva. Sodišče sme vzeti za podlago svoje odločbe in izraz strankine procesne volje. Drugo so izjave vrednosti, s katerimi se dokazujejo strankine navedbe o dejstvih. Trditve strank začrtujejo temo obravnavanja in sojenja, z dokaznimi izpovedbami pa se ta tema (trditve stranke) preverja (glej komentar k 257. členu ZPP, stran 597, dr. Lojze Ude in drugi. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, 2009).
³ Na IK se za dokončno oceno zahteva predložitev določenih izvidov, kot datum invalidnosti pa se načeloma šteje datum osebnega pregleda na IK I. stopnje.
⁴ Prvi kontrolni UZ z dne 23. 10. 2015 je prikazal oslabljeno funkcijo srca, nov ultrazvok srca z dne 1. 12. 2016Katerega je zahteval kardiolog za dokončno oceno.pa je izkazoval nekoliko boljši iztisni delež in sicer 56 %.Na prvem UZ je bil iztisni delež 40 %.
⁵ Sama bi za oceno delazmožnosti zahtevala še obremenitveno testiranje (izkazuje, kako je človek telesno zmogljiv), ultrazvok srca pa pokaže kakšno je stanje srca. ki pa pri tožniku ni bilo izvedeno. Obremenitveno testiranje je bilo izvedeno samo po prvem infarktu v letu 2007, to je leta 2009. V letu 2015 in 2017 so podlago za oceno tožnikove delazmožnosti predstavljali samo izvidi UZ.
⁶ Pri manjših infarktih je rehabilitacija krajša, pri večjih pa traja tudi dalj časa.
⁷ Dejansko stanje se nanaša le na tista dejstva, ki so pravno pomembna za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
⁸ Izvedensko mnenje je praviloma sestavljeno iz izvida in mnenja. V izvidu izvedenec navede dejstva, ki jih je ugotovil pri pregledu predmeta oziroma podatkov spisa, v mnenju pa ta dejstva oceni s stališča svoje stroke in da odgovore na postavljena vprašanja (komentar k 251. - 253. členu ZPP, stran 505, dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 2. knjiga GV založba 2006).
⁹ Glede ocene izvedenskega mnenja je sodišče prosto in neodvisno tako rekoč izvedenec nad izvedenci (peritus peritorum, glej komentar k 254. členu ZPP, stran 505, dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 2. knjiga, GV založba, 2006).
¹⁰ Pri tožniku je bil prvi kontrolni ultrazvok opravljen dne 23. 10. 2015, naslednji ultrazvočni pregled pa šele 1. 12. 2016. In šele na podlagi teh izvidov je bil tožnik predstavljen invalidski komisiji.
¹¹ Pri tožniku ni šlo za težji infarkt, ki bi zahteval daljšo rehabilitacijo.
¹² S sankcioniranjem teh kršitev je varovana tako pravica do pritožbe (šele če ima sodba tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo ni mogoče pritožiti - Komentar k 339. členu ZPP, dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, 2006).

Datum zadnje spremembe:

19.06.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 27/2014
• VDSS Sodba Psp 101/2020
• VDSS Sodba in sklep Psp 83/2020