<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 41/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.41.2020
Evidenčna številka:VDS00034147
Datum odločbe:12.03.2020
Senat:Edo Škrabec (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), mag. Lilijana Strban
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:osebni zdravnik - izbira izvajalca zdravstvene oskrbe

Jedro

Če pride med pacientom in zdravnikom do nepremostljivih nesoglasij, kot v konkretnem primeru, je jasno, da osebni zdravnik ne more uspešno in odgovorno opravljati svojih nalog.

Zavarovane osebe imajo poleg pravic v okviru uveljavljanja zdravstvenih storitev tudi dolžnosti, kot jih določa 54. člen ZPacP. Torej, da je obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic pacientov do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter je tudi dolžan spoštovati objavljene urnike, hišni red in opisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno zaključilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, saj sta izkazana oba pogoja po 2. točki 169. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za zamenjavo osebnega zdravnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki glasi:

"Odpravita se dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 26. 11. 2018 in odločba št. ... z dne 28. 8. 2018 in se zahteva osebnega ginekologa tožnice A.A. za prekinitev izbire izbranega osebnega zdravnika tožnice zavrne kot neutemeljena.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti po sodišču odmerjene stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje prvostopenjske sodbe dalje, v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo. (I točka izreka). Ob enem je sklenilo, da stroški postopka tožeče stranke bremenijo proračun RS (II točka izreka)."

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo navedbam dr. A.A.. Zanika, da bi kadarkoli imela neprimeren odnos do svojega osebnega ginekologa. Od leta 2010 dalje ima ginekološke težave, zaradi katerih je iskala zdravniško pomoč pri dr. A.A.. Če je bilo to več kot običajno, je bilo to zaradi hudih zdravstvenih težav, ni bil pa razlog obiskov v neprimernemu odnosu do navedenega zdravnika. Do svojega zdravnika je bila vedno spoštljiva. Tudi ni res, da bi sama izsiljevala posebne preglede in preiskave, vedno pa je upoštevala s strani zdravnika prejeta navodila in postopke zdravljenja. Nikoli ni bila konfliktna oziroma celo agresivna do svojega zdravnika, prav tako ni nikoli nikogar in tudi ne dr. A.A. žalila na osebni ravni. Izpostavila je svoje hude zdravstvene težave, ki so bili razlog večjim pregledom kot je to običajno, niso pa bili ti pregledi izsiljeni in nepotrebni. Če bi bili ti pregledi nepotrebni, se postavlja utemeljeno vprašanje, zakaj jih je dr. A.A. sploh opravil. V zvezi z očitkom izsiljevanja pa je poudariti, da je tovrsten očitek neresen, saj ni logično kako in s čim bi lahko tožnica izsiljevala svojega osebnega ginekologa. Saj navedeno tudi ne more biti razlog za prekinitev zdravljenja s strani izbranega osebnega ginekologa. Sodišče v obrazložitvi sodbe izpostavlja dr. B.B., ki naj bi prav tako kot dr. A.A. imel enake težave s tožnico. Sodišče je nekritično sledilo navedbam dr. A.A. z vsebino dopisa dr. B.B. pa ni razpolagalo. Razlog za prekinitev sodelovanje z dr. B.B. je bil v njegovi upokojitvi, ne pa zaradi razlogov na strani tožnice, ki jih je izpostavil dr. A.A.. Meni, da je sodelovanje z dr. A.A. na ravni pacient – zdravnik še vedno mogoče, zaradi česar vztraja, da je še naprej njen osebni ginekolog. Dodatni razlog je tudi okoliščina, da se nahaja v bližini njenega doma in je tudi podrobno seznanjen s tožničinem zdravstvenim stanjem. Prepričana je, da med njo in dr. A.A. ni prišlo do porušenja njunega medsebojnega odnosa in da nista izkazana pogoja v 2. točki 169. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Pravila). Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženec nasprotuje pritožbenim navedbam in poudarja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru izvedlo temeljit dokazni postopek, ki je pokazal ravno nasprotno in sicer, da je v obravnavani zadevi nedvomno prišlo do porušenja medsebojnega odnosa med tožnico in njenim osebnim ginekologom dr. A.A.. Tekom postopka se je namreč izkazalo, da ima tožnica neprimeren odnos do ginekologa dr. A.A., pri čemer ta odnos tudi onemogoča nadaljnje odgovorno in uspešno opravljanje nalog osebnega zdravnika. Tožnica tudi ne sledi navodilom za zdravljenje. Glede na ugotovljeno dejansko stanje si ni mogoče predstavljati, kako bi tožnica in dr. A.A. sploh lahko kvalitetno izvajala odnos pacient – zdravnik. V dani situaciji, v kolikor bi bil dr. A.A. primoran ostati tožničin osebni ginekolog, bi brez dvoma največjo škoda utrpela prav tožnica sama. Dodatno poudarja, da si je tožnica že dne 9. 5. 2019 izbrala novega osebnega ginekologa, zaradi česar je odpadel tudi pravni interes tožnice v tej pravdni zadevi. Predlaga, da pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Drugih kršitev pa pritožba ne navaja.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 26. 11. 2018, s katero je zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo št. ... dne 28. 8. 2018. S slednjo je toženec odločil, da dr. A.A. preneha biti izbrani osebni ginekolog zavarovanke (sedaj tožnice) C.C. z dnem dokončnosti te odločbe oziroma prej, če si bo zavarovanka (tožnica) pred dokončnostjo izbrala drugega osebnega ginekologa. V zadevi je sporno vprašanje, ali so izpolnjeni predpisani pogoji za prekinitev izbire in za menjavo osebnega zdravnika in sicer ali je podan oziroma izkazan vsaj en izmed v 2. točki 169. člena Pravil določen pogoj, bodisi nezmožnost uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika dr. A.A. zaradi neprimernega odnosa tožnice, bodisi nespoštovanje navodil in postopkov za zdravljenje.

7. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ) v 80. členu določa, da ima pri uveljavljenju pravic iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika iz zdravstvenega zavoda. Zavarovana oseba si izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo 1 leta. To obdobje se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja. Citirana določba glede načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda odkazuje na uporabo določb Pravil. V 169. členu Pravil je določeno, da zavarovana oseba lahko izjemoma zamenja osebnega zdravnika pred iztekom enoletne dobe, če pride med njima do nesporazumov, zaradi katerih je zavarovana oseba izgubila zaupanje v zdravnika. Skladno z 2. točko citirane določbe pa zamenjavo lahko predlaga tudi osebni zdravnik, ker ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog osebnega zdravnika zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil in postopkov za zdravljenje. V takem primeru zdravnik skladno s tretjim odstavkom 170. člena pisno ali ustno sporoči svoj predlog zavarovani osebi. Če zavarovana oseba s predlogom ne soglaša, zahteva zdravnik presojo predloga pri pristojni območni enoti zavoda.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica ni soglašala s predlogom svojega osebnega ginekologa dr. A.A. za zamenjavo izbranega osebnega ginekologa. Zato je slednji dne 8. 6. 2018 pri tožencu podal vlogo za prekinitev izbire izbranega osebnega zdravnika. Ukinitev izbire je predlagal, ker ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog osebnega zdravnika zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe. Zavarovanka, ki v ambulanto prihaja povprečno enkrat tedensko izsiljuje preglede, ki niso niti urgentni niti upravičeni, vedno pride nenaročena, kadar pa je naročena, po navadi ne pride. Na pregledih je verbalno nasilna in od njega zahteva določene preglede, preiskave in laboratorijske teste, čeprav večina le teh glede na njene težave sploh ni indicirana. Če vseh njenih zahtev ne izpolni v celoti, postane žaljiva, še bolj verbalno agresivna in prične groziti, kam vse ga bo prijavila.

9. Tožničin osebni ginekolog je v izpovedi v celoti potrdil svoje navedbe v pred sodnem postopku in jih še dodatno navedel in opisal. Trdi tudi, da navodil zavarovanka, ki jih poda, ne želi slišati, sama diktira, kaj želi, kateri pregled, dvomi pa tudi v njegovo pravilno postopanje in mu očita nestrokovnost.

10. Izpovedi priče dr. A.A. in medicinske sestre je sodišče prve stopnje v celoti sledilo, saj so potrjene tudi z drugimi izvedenimi dokazi. Med drugim s predlogom zamenjave osebnega ginekologa dr. B.B. z dne 10. 1. 2014, ki se nahaja med listinsko dokumentacijo pod prilogami C 1 in ne drži kot vztraja pritožba, da s tem dokazom sodišče ni razpolagalo. Čeprav je tožnica navajala, da se je z njenim prejšnjim osebnim ginekologom dr. B.B. dobro razumela pa iz omenjenega dokumenta izhaja ravno nasprotno, saj opisuje enake težave s tožnico, kot jih je zaznal osebni ginekolog dr. A.A.. Drugi dokaz predstavlja še predlog za prekinitev izbire osebnega zdravnika z dne 23. 4. 2018, ki ga je podal osebni zdravnik tožnice D.D.. O tem, da so navedbe priče dr. A.A. resnične, se je sodišče prepričalo neposredno tudi na glavni obravnavi, o tem kakšen je imel odnos z dr. D.D. in zdravstvenim osebjem na E., pa se ni hotela izreči.

11. V izvedenih dokazih je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj prepričljive podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka. V sporni zadevi je nedvomno prišlo do porušenja medsebojnega odnosa med tožnico in njenim osebnim ginekologom dr. A.A.. Opisani način uveljavljanja pravice o zdravstvenih storitev tožnice in posledično njen odnos do osebnega ginekologa, kot tudi odnos tožnice do drugih pacientov, ki so naročeni na preglede, je neprimeren in onemogoča nadaljnje odgovorno in uspešno opravljanje nalog osebnega zdravnika, ker je v predsodnem postopku ugotovila že tožena stranka. Enako je pravilno ugotovila, da tožnica dejansko ne sledi navodilom in postopkom za zdravljenje. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je osebni zdravnik zavarovanca dolžan svoje delo opravljati s profesionalno skrbnostjo, v skladu s pravili stroke. Na takšen način pa delo lahko opravlja zgolj v primeru, če je odnos med njim in pacientom spoštljiv in zaupen. Medsebojno zaupanje pa se odraža s primernim odnosom zavarovane osebe in spoštovanjem navodil za zdravljenje. Če pride med pacientom in zdravnikom do nepremostljivih nesoglasij, kot v konkretnem primeru, je jasno, da osebni zdravnik ne more uspešno in odgovorno opravljati svojih nalog.

12. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pritrdilo toženi stranki, da imajo zavarovane osebe poleg pravic v okviru uveljavljanja zdravstvenih storitev tudi dolžnosti, kot jih določa 54. člen Zakona o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZPacP). Torej, da je obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic pacientov do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter je tudi dolžan spoštovati objavljene urnike, hišni red in opisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno zaključilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, saj sta izkazana oba pogoja po 2. točki 169. člena Pravil za zamenjavo osebnega zdravnika.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v skladu z odločbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob upoštevanju, da je tožnici z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Opr. št. Bpp 17/2020 z dne 10. 1. 2020 odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe, je hkrati sklenilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 80.
Zakon o pacientovih pravicah (2008) - ZPacP - člen 54.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) - člen 169, 169-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3NDM5