VDSS Sodba Psp 337/2019

Jedro

V prvem odstavku 12. člena ZUPJS, ki se uporablja skladno s 5. členom ZSVarPre, je določeno, kateri dohodki se upoštevajo med dohodke vseh oseb oziroma družine. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo še taksativno našteti prejemki, med drugim tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjema določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 12. člena ZUPJS). Med temi izjemami pa v 4. točki drugega odstavka citirane določbe ni naštete odškodnine tako, da ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka. Pomeni, da v citirani določbi odškodnina kot denarni dohodek, ne glede na to, ali se od nje plača dohodnina in ne glede na to, iz katerega naslova in za kakšen namen je bila priznana, ni izključena iz dohodka, ki se ne bi upošteval v dohodek družine. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odškodnine za neupravičen pripor, brez pravne podlage, pri upoštevanju premoženjskega statusa družine, ni mogoče izključiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 18. 6. 2018 in odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 16. 5. 2018 ter da se tožeči stranki prizna izredna denarna socialna pomoč. Obenem je sklenilo, da stroški tožeče stranke bremenijo proračun Delovnega sodišča v Celju.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi napačne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je v konkretni zadevi bistvenega in prvenstvenega vprašanja, ali je Center za socialno delo zamudil enomesečni rok za obnovo postopka iz 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP). Tek roka je bil vezan na obvestilo Okrožnega sodišča v Celju Bpp 123/2018, datiran z dne 12. 4. 2018. Sodišče se je oprlo na okoliščino, da je prihodni žig Centra za socialno delo A. datiran z dnem 16. 4. 2018. Navedeno po trditvah tožnice ob prepozni obnovi postopka zagotovo ne more predstavljati takšne okoliščine, da bi na njeni podlagi lahko nedvomno zaključili o datumu prejema. Tako bi sodišče moralo preveriti pri Okrožnem sodišču v Celju, kdaj je pošiljka dejansko bila oddana na pošto in na potrdilu o sprejeti pošiljki, ki ga prejme pošiljatelj, preveriti, kdaj je prejemnik pošiljko dejansko prejel. Nadalje je v tem postopku bistvenega pomena vprašanje, ali se odškodnina, ki jo je prejel mož tožnice iz naslova neupravičenega odvzema prostosti, šteje v dohodek družine ali ne. Citira 23. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre) in poudarja, da je potrebno razlagati to normo v smislu, da je zakonodajalec pod pojmom odškodnine imel v mislih odškodnino za materialno škodo. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo zaključiti, da odškodnine zaradi neupravičenega odvzema prostosti, ni moč šteti kot premoženje družine. Odškodnina zaradi neupravičenega pripora tudi ni obdavčena po Zakonu o dohodnini. V zvezi s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da se odškodnina šteje kot dohodek oziroma se šteje v premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, je tožnica pripominjala, da takšno stališče ni pravično do oškodovancev in je sodno prakso potrebno spremeniti. Dejstvo je, da so z odškodnino zaradi neupravičenega pripora izplačana denarna sredstva kot satisfakcija za duševne bolečine. Z izplačilom te odškodnine upravičenec ni obogaten oziroma se ne sme šteti, da je njegov finančni položaj izboljšan, saj ne gre za denar, ki bi bil namenjen izboljšanju finančnega položaja, ampak odpravi posledic škode na nepremoženjskem področju. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 18. 6. 2018, s katero je zavrnila tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 16. 5. 2018. S slednjo odločbo je Center za socialno delo A. v obnovi postopka odpravil odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 22. 1. 2018 in zavrnil tožničino vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnici na podlagi vloge z dne 14. 12. 2017 z odločbo z dne 22. 1. 2018 dodeljena izredna denarna socialna pomoč v višini 518,04 EUR za poplačilo dolga Komunali A.. Center za socialno delo A. je citirano odločbo z dne 22. 1. 2018 v obnovi postopka z odločbo z dne 16. 5. 2018 odpravil in hkrati odločil, da se vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči zavrne, ker je ugotovil, da je družina v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge (14. 12. 2018) prejela znesek 13.875,35 EUR. Znesek v takšni višini predstavlja odškodnino, ki jo je prejel tožničin partner na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 537/2015-III v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 633/2017. Z navedenim dejstvom se je center za socialno delo seznanil na podlagi dopisa službe za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 123/2018 z dne 12. 4. 2018.

7. Sporno v tej zadevi je, ali prejem odškodnine v višini 13.875,35 EUR vpliva na dodelitev izredne denarne socialne pomoči in ali je center za socialno delo obnovo začel v subjektivnem roku 30 dni.

8. Zaradi okoliščin iz 1. točke 260. člena ZUP (zaradi katerih je Center za socialno delo A. v obnovi postopka odpravil odločbo z dne 22. 1. 2018 o priznanju izredne denarne socialne pomoči) v skladu z 263. členom ZUP obnovo postopka lahko pristojni organ začne v subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva in upoštevati nove dokaze.

9. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je center za socialno delo dopis Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 123/2018 z dne 12. 4. 2018 (priloga B2) prejel 16. 4. 2018, kar potrjuje prejemni žig. Z dnem prejema 16. 4. 2018 je bil Center za socialno delo seznanjen z obvestilom službe za brezplačno pravno pomoč, ki datira z dnem 12. 4. 2018. Od 16. 4. 2018 oziroma prvi naslednji dan je pričel teči 30-dnevni subjektivni rok in se je iztekel 16. 5. 2018. Edino pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je odločba z dne 16. 5. 2018 izdana v subjektivnem 30 dnevnem roku in torej pravočasno, ne glede na to, da dopis Okrožnega sodišča Celje datira z dnem 12. 4. 2018. Dne 12. 4. 2018 Center za socialno delo s tem dopisom in njeno vsebino še ni bil seznanjen. Pritožba sicer zatrjuje, da je bil dopis tega dne (12. 4. 2018) oddan na pošto in da je zato neverjetno, da javni organ ni obvestila prejel že 13. 4. 2018. Vendar v dokaz takšnim trditvam, pritožba ni predložila nobenega dokaza, niti se ne sklicuje na konkreten dokaz ali da v zvezi s tem sploh obstajajo kakšni dokazi. Zato so takšne pritožbene navedbe neutemeljene in jih ni mogoče upoštevati pri razrešitvi sporne zadeve. V navedenem delu je pritožba zato neutemeljena.

10. Neutemeljena pa je pritožba tudi v zvezi z vprašanjem, ali se odškodnina, ki jo je tožničin partner prejel na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani za nepremoženjsko škodo, všteje v lastni dohodek družine.

11. Pravna podlaga za odločanje je podana v ZSVarPre in v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS).

V prvem odstavku 12. člena ZUPJS, ki se uporablja skladno s 5. členom ZSVarPre, je določeno, kateri dohodki se upoštevajo med dohodke vseh oseb oziroma družine. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo še taksativno našteti prejemki, med drugim tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjema določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 12. člena ZUPJS). Med temi izjemami pa v 4. točki drugega odstavka citirane določbe ni naštete odškodnine tako, da ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka. Pomeni, da v citirani določbi odškodnina kot denarni dohodek, ne glede na to, ali se od nje plača dohodnina in ne glede na to, iz katerega naslova in za kakšen namen je bila priznana, ni izključena iz dohodka, ki se ne bi upošteval v dohodek družine. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odškodnine za neupravičen pripor, brez pravne podlage, pri upoštevanju premoženjskega statusa družine, ni mogoče izključiti.

12. V sistemu socialnih prejemkov se upoštevajo vsi dohodki in premoženje pri dohodkovnem in premoženjskem cenzusu, razen dohodki oziroma premoženje, ki so izrecno izvzeti, ob upoštevanju temeljnega namena izredne denarne socialne pomoči. Izredna denarna socialna pomoč se namreč glede na 33. člen ZSVarPre dodeli, če se ugotovi, da se je oseba iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Na podlagi vseh dokazov in vsakega dokaza posebej, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je družina v relevantnem obdobju po poplačilu dolga še vedno razpolagala s takšnimi lastnimi sredstvi, da bi lahko pokrila dolg Komunale A., to je v višini z odločbo z dne 22. 1. 2018 priznane izredne denarne socialne pomoči.

13. Ker je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 štelo izpodbijani odločbi za pravilni in zakoniti in utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo, je iz enakih razlogov pritožbeno sodišče zavrnilo tožničino pritožbo na podlagi 353. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela in ker ji je z odločbo opr. št. Bpp 517/2017 z dne 24. 10. 2019 priznana brezplačna pravna pomoč, je hkrati sklenilo, da stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 714/95
• VSK sodba Cp 339/93
• VSL sodba II Cp 2242/2006