VDSS Sodba Psp 266/2019

Jedro

Po 3. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se za leto zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. Upošteva se prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki (4. odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pomeni, da osnov iz krajšega obdobja kot šest mesecev ali pa če je zavarovanec dopolnil krajše obdobje zavarovalne dobe, osnov iz tega koledarskega leta ni mogoče upoštevati. Enako velja tudi, če obvezno zavarovanje v posameznem koledarskem letu sploh ni obstajalo in če podatkov o višini osnov ni mogoče pridobiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje da določbe 30., 36. in 37. člena ZPIZ-2 niso neustavne.

Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence, štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače. Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačilnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 30. 11. 2016 in št. ... z dne 4. 7. 2016, vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje ter povračilo stroškov postopka. Sklenilo je, da stroški tožnikovega zastopanja bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Ker gre pri odmeri pokojnine za uporabo materialnega prava in ker v socialnih sporih velja načelo materialne resnice, ne more biti relevantno, da v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile podane pripombe na izvedensko mnenje in da je bil umaknjen predlog za prekinitev postopka ter sprožitev postopka za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)¹. V razlogih sodbe ni odgovorjeno na podane ugovore, izvedensko mnenje pa ni strokovno. Čeprav gre za izvedenca za ekonomijo, davke in finance, je podan dvom v znanje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zgolj zaključek, da so plače po posameznih letih pravilno izračunane, ne zadostuje, saj ne odgovarja na pomanjkljivosti izračuna v posameznem koledarskem letu. Sodišče ugotavlja, da so bili prispevki plačani od relativno nizkih plač, ne da bi ugotovilo, od kakšnih osnov so bili plačani, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. V obvezno zavarovanje je vstopil leta 1972 pred dopolnjenim 18. letom starosti, zato je uveljavljal znižanje starostne meje. Čeprav bi to lahko vplivalo na izpolnitev pogojev za priznanje pravice po ZPIZ-2 ali Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ‑1)², izpodbijana sodba niti izpodbijana upravna odločba o tem nimata razlogov. V pokojninsko osnovo plače za leto 1972 niso bile upoštevane. Sodba o tem nima razlogov, zato je podana kršitev pravil postopka. Po mnenju sodnega izvedenca so bila pri izračunu pokojninske osnove izpuščena leta 1976, 1996 in 1977, čeprav iz izpodbijane odločbe izhaja, da so izpuščena leta 1974, 1996 in 1997, ko je bil zaposlen. Ni mogoče ugotoviti, kako je sodni izvedenec izračunal dohodke za izpuščena leta. Podatke za določeno leto je mogoče izpustiti le, če jih ni mogoče pridobiti. Delodajalec in toženec sta odgovorna za pravilno obračunavanje in plačevanje prispevkov ter sporočanje podatkov v matično evidenco, zavarovanec na to nima vpliva. Ravnanje delodajalca mu ne more biti v škodo. Znano mu je bilo in pričakoval je, da se mu bo starostna pokojnina odmerjala od prejetih plač oziroma osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki. Vztraja pri izvedbi že predlaganih dokazov, predlaga vpogled v matično evidenco in sodnega izvedenca. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)³ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

K zatrjevanim procesnim kršitvam

5. Večkrat zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom ali če sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti.

6. Čeprav je v socialnih sporih uzakonjeno načelo materialne resnice, tožnikove pritožbene navedbe v smeri pripomb na izvedensko mnenje že na podlagi 1. odstavka 337. člena ZPP kot prepozne ne morejo biti upoštevne.

Izvedensko mnenje je bilo 5. 3. 2019 vročeno pooblaščenki tožnika s pozivom, da se do mnenja opredeli v 15 dneh, in opozorilom, da bodo kasnejše pripombe upoštevane le, če bo izkazano za verjetno, da jih predhodno brez krivde ni bilo mogoče podati, ali da po presoji sodišča ne bi zavlekle reševanja spora. Vendar v postavljenem roku niti kasneje tožnik oziroma pooblaščenka pripomb k izvedenskemu mnenju nista podala. Po 1. odstavku 286.a člena ZPP lahko sodišče strankam s pisnim pozivom naloži, da se v roku izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih. Vloge in listine oziroma izjave, posredovane sodišču, ki se predložijo po poteku roka, kot ga je določilo sodišče, se upoštevajo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Enako velja za strankine navedbe na naroku (5. odstavek 286.a člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pisno izvedensko mnenje utemeljeno sprejelo kot prepričljivo, saj je tudi sicer, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, strokovno argumentirano.

Ker torej tožnik pripomb k izvedenskem mnenju ni podal pravočasno oziroma jih v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni podal, pritožbeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ne more biti uspešno. Enako velja za v pritožbi predlagan dokaz s sodnim izvedenstvom. Sodišče prve stopnje je sicer na tožnikov predlog od Finančne uprave RS pridobilo podatke o višini bruto plače, od katere so bili plačani prispevki, in od Zavoda RS za zaposlovanje podatke o višini denarnega nadomestila med brezposelnostjo ter pridobilo sodno izvedensko mnenje, med tem ko je tožnik svoje zaslišanje in pridobitev manjkajočih M/4 obrazcev umaknil. Podatki matične evidence o plačah in nadomestilih, ki so bili v predsodnem upravnem postopku upoštevani pri odmeri pokojninske osnove, so razvidni iz priloge k izpodbijani prvostopenjski odločbi.

Predmet spora

7. Predmet pora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb o odmeri starostne pokojnine v znesku 443,74 EUR mesečno od 23. 3. 2016 dalje. Tožnik je dopolnil 59 let in 7 mesecev starosti ter 40 let in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. Pokojnina je bila odmerjena v višini 57,25 % najnižje pokojninske osnove, ker odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od dejanske pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 22-letnega povprečja plač od leta 1974 do 1998, ni dosegla zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje ali najvišje pokojninske osnove. V pokojninsko osnovo so bili upoštevani podatki matične evidence o plačah in nadomestilih. Leta 1976, 1996 in 1997 so bila pri izračunu pokojninske osnove preskočena.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

8. Po 1. odstavku 30. člena ZPIZ-2 pokojninsko osnovo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki. Upoštevajo se osnove iz 1. odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja oziroma v letu 2016 22 let zavarovanja od 1. 1. 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša (2. odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pri izračunu pokojninske osnove se torej upošteva plače, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Povprečno mesečno neto osnovo iz posameznega koledarskega leta se izračuna tako, da se povprečno mesečno bruto osnovo tega leta deli s koeficientom, ki izraža višino povprečne stopnje davkov in prispevkov, veljavne v tem koledarskem letu. Tako preračunane plače pa se lahko razlikujejo od dejansko prejetih neto plač. Drugačno pritožnikovo stališče, torej da se starostna pokojnina odmerja od prejetih plač oziroma osnov, od katerih so bili obračunani prispevki, je zmotno in zato ni sprejemljivo. ZPIZ-2 sicer ohranja že z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)⁴ uveljavljen neto sistem oziroma preračun bruto osnov v neto vrednost.

9. Po 3. odstavku 30. člena ZPIZ-2 se za leto zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se tako leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. Upošteva se prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki (4. odstavek 30. člena ZPIZ-2). Pomeni, da osnov iz krajšega obdobja kot šest mesecev ali pa če je zavarovanec dopolnil krajše obdobje zavarovalne dobe, osnov iz tega koledarskega leta ni mogoče upoštevati. Enako velja tudi, če obvezno zavarovanje v posameznem koledarskem letu sploh ni obstajalo in če podatkov o višini osnov ni mogoče pridobiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje da določbe 30., 36. in 37. člena ZPIZ-2 niso neustavne.

10. Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence, štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače.⁵ Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačilnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.

Bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

11. V obravnavanem primeru je bila pravilnost podatkov o plači, vpisanih v matično evidenco in upoštevanih pri izračunu pokojninske osnove, potrjena s sodnim izvedenstvom. Po mnenju sodnega izvedenca finančne stroke je bila tožnikova dejanska pokojninska osnova pravilno izračunana. Utemeljil je, da so za obdobje zaposlitve na A. od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1978 obrazci M/4 skladni z upoštevanimi vrednostmi izplačanih plač po odločbi. Tudi po pregledu izplačanih plač po plačilnih listah za leta 1974, 1975, 1977 in 1978 so po njegovem mnenju upoštevani zneski ustrezni. Za leto 1979 je za čas od 1. 1. do 18. 3. 1979 predložen M/4 obrazec za znesek 11.010,06 DIN, kar je upoštevano, za obdobje od 19. 3. do 31. 12. 1979 ni dokazil, upoštevan pa je znesek 44.921,30 DIN.

Tudi za obdobje od 1980 do 25. 2. 1994 se po mnenju sodnega izvedenca podatki iz potrdila o plači skladajo z upoštevanimi zneski. Od 26. 2. 1994 do 31. 12. 1995 je tožnik prejemal denarno nadomestilo za čas brezposelnosti v bruto zneskih, ki so bili upoštevani pri odmeri. Za obdobje od 1998 do 21. 6. 2003 so bili zneski iz M/4 obrazcev v celoti upoštevani, enako tudi izplačila denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Razhajanje je le v letu 1999, ko znaša bruto plača po obrazcu M/4 1.249.372,80 SIT, upoštevanih pa je 1.371.587,14 SIT. Za obdobje od 21. 10. 2003 do januarja 2015 so podatki iz plačilnih list skladni z upoštevanimi zneski. Tudi za obdobje od 2. 2. 2015 do 31. 12. 2015, ko je tožnik prejemal nadomestilo za brezposelnost, so podatki skladni. Po mnenju sodnega izvedenca so skladni tudi podatki iz davčne napovedi za obdobje 2007 do 2015, do razlike pride le zaradi različnega zajema podatkov v M/4 (izplačila za leto) in v napovedi (izplačila v letu).

Presoja pritožbenega sodišča

12. Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je bila tožniku starostna pokojnina pravilno odmerjena. Podano je na podlagi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, torej tudi listinskih dokazov, ki jih je predložil tožnik, ter podatkov o plačah in nadomestilih v matični evidenci. Izdelano je s strani izvedenca finančne stroke, kar je ustrezna specialnost. Sodni izvedenec kot pomočnik sodišča razjasnjuje dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, med tem ko je razlaga in uporaba materialnega prava izključno v domeni sodišča. Angažiran sodni izvedenec je za vsako posamezno leto tožnikove pokojninske dobe preveril zneske iz predloženih dokazil in jih primerjal z zneski, upoštevanimi v predsodnem upravnem postopku ter potrdil pravilnost podatkov o plačah, vpisanih v matično evidenco in upoštevanih pri izračunu pokojninske osnove. Pritožbene navedbe v smeri nestrinjanja z izvedenskim mnenjem zato niso le prepozne, temveč tudi neutemeljene. Neutemeljene oziroma celo protispisne so tudi pritožbene navedbe, da naj bi sodni izvedenec zmotno zaključil, da so bila pri izračunu pokojninske osnove izpuščena leta 1974, 1996 in 1977 in da naj bi za manjkajoča leta sam določil plačo oziroma osnovo. Čeprav je v izvedenskem mnenju pomotoma povzeto, da so v izpodbijani odločbi pri odmeri pokojninske osnove izpuščena leta 1976, 1996 in 1977, že iz priloge k prvostopenjski odločbi, enako pa tudi iz utemeljitve izvedenskega mnenja, izhaja, da v pokojninsko osnovo niso bila upoštevana leta 1976, 1996 in 1997.

Po podatkih matične evidence tožnik v letih 1976 in 1997 sploh ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obvezno zavarovanje v teh dveh koledarskih letih torej sploh ni obstajalo, zato podatkov o višini osnov ni niti jih ni mogoče pridobiti. V letu 1996 je bil tožnik v zavarovanje vključen od 1. 1. do 25. 2., torej manj kot šest mesecev, zato se to koledarsko leto v izračun pokojninske osnove ne upošteva oziroma se preskoči. Leta 1976, 1996 in 1997 so bila torej pri izračunu pokojninske osnove zakonito preskočena. Enako velja tudi za leto 1972, ko je bil tožnik v zavarovanje vključen od 8. 7. 1972 do 31. 12. 1972, torej manj kot šest mesecev. Čeprav je bil ob vstopu v zavarovanje 8. 7. 1972 tožnik mlajši od 18 let, znižanje starosti zaradi vstopa v zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti po 3. alineji 1. odstavka 28. člena ZPIZ-2 ni bilo potrebno, ker je tožnik že z dopolnjeno starostjo izpolnil predpisan pogoj starosti iz 27. člena ZPIZ-2. Za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 pa ni podlage.

13. Ker so bili torej v predsodnem upravnem postopku upoštevani pravilni podatki za izračun pokojninske osnove, pokojninska osnova pravilno izračunana in tudi pokojnina pravilno odmerjena, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje utemeljeno zavrnjen.

14. Iz istih razlogov je bilo potrebno tudi pritožbo na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano zavrnilno sodbo. Vse ostale pritožbene navedbe so za pritožbeno rešitev zadeve irelevantne⁶. Pritožbeno sodišče zgolj še dodaja, da so od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C)⁷ s 1. 10. 2017 do zagotovljene pokojnine v znesku 500,00 EUR upravičeni vsi zavarovanci, ki so se upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, torej s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega ZPIZ-2.

15. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da stroški za pritožnikovo zastopanje na podlagi odločbe za brezplačno pravno pomoč⁸ bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 12/1992 s spremembami.
⁵ 224. člen ZPP.
⁶ 1. odstavek 360. člena ZPP.
⁷ Ur. l. RS, št. 23/2017.
⁸ Odločba BPP 314/2019 z dne 21. 6. 2019.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Psp 188/95
• VDSS Sklep Psp 167/2018
• VDSS Sodba Psp 448/2018