VDSS Sodba Psp 347/2019

Jedro

Bistvo zapisnika je, da je dokazno zanesljiv, popoln in razumljiv (jasen in nedvoumen). Tožnik sicer lahko dokazuje, da so dejstva, ki so zapisana v njem neresnična oziroma, da določena pomembna dejstva niso zapisana, vendar je prvi pogoj, da je tožnik zapisniku ugovarjal. Z ugovorom bi lahko tožnik dosegel korekcijo ali dopolnitev zapisnika. Ker je tožnik zapisnik brez ugovorov podpisal, sedaj ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da je zapisnik vsebinsko nepravilno sestavljen. Zakon sodniku namreč nalaga, da opiše v zapisnik samo bistveno vsebino dejanja. Slednje pomeni, da lahko sodnik oži in krči ter s tem spreminja izviren izraz vsebine dejanja.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v tretjem odstavku 403. člena ZPIZ-2. VDSS se je v svojih sodbah že večkrat opredelilo, da je po navedeni določbi ZPIZ-2 pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesne okvare (v nadaljevanju TO), ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V ZPIZ-2 TO niso več zavarovalni riziki obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na citirano prehodno ter končno določbo zakona se do sprejema predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, invalidnina zagotavlja le še za TO, ki so posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni. Takšno dejansko stanje pa v predmetni zadevi zagotovo ni podano.

V veljavnih predpisih ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko zavarovancu pravica iz pokojninskega zavarovanja ni priznana, vračali vplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja skladno z 2. členom ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter je javnopravne narave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 14. 9. 2018 in na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Presodilo je, da je izpodbijani zavrnilni upravni akt pravilen in zakonit.

2. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zadevo ponovno preuči in spremeni sodbo sodišča prve stopnje, tako da mu prizna pravico do invalidnine za telesno okvaro. V laični pritožbi je tožnik ugovarjal vsebini zapisnika, ki ne vsebuje popolnoma vsega, kar se je govorilo na naroku za glavno obravnavo. Sam je redno plačeval prispevke in ob dejstvu, da mu sodišče ni priznalo vtoževane pravice, ne vidi smisla plačila prispevkov. Iz obrazložitve sodbe tudi ni razvidno, da se tožniku zdravstveno stanje slabša in da bergle uporablja vedno, ne samo pri hoji. Nepravilna je odločitev sodišča, da se mu vtoževana pravica ne prizna, ker je imel poškodbo izven dela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2017 s spremembami - ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe izdane, ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Na pritožbene očitke, ki ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane, poudarja predvsem naslednje.

5. Zatrjevana kršitev, ki se nanaša na sestavo zapisnika, ni podana. Na naroku za glavno obravnavo dne 18. 9. 2019 je bil tožnik zaslišan.¹ O dejanjih, ki so bila opravljena na glavni obravnavi je sodišče skladno z določili ZPP sestavilo zapisnik. Zapisnik je bil sestavljen z glasnim narekovanjem sodni zapisnikarici. Kadar se zapisnik piše tako, da sodnik glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj piše v zapisnik, stranke lahko sproti kontrolirajo nastajajočo vsebino zapisnika in dajejo svoje ugovore. Tožnik je imel pravico zapisnik prebrati ali zahtevati, da se mu prebere in zoper vsebino zapisnika ugovarjati.² Tožnik je zapisnik podpisal, ob koncu glavne obravnave, mu je bila kopija zapisnika tudi izročena.

6. Bistvo zapisnika je, da je dokazno zanesljiv, popoln in razumljiv (jasen in nedvoumen).³ Tožnik sicer lahko dokazuje, da so dejstva, ki so zapisana v njem neresnična oziroma, da določena pomembna dejstva niso zapisana, vendar je prvi pogoj, da je tožnik zapisniku ugovarjal.⁴ Z ugovorom bi lahko tožnik dosegel korekcijo ali dopolnitev zapisnika.⁵ Ker je tožnik zapisnik brez ugovorov podpisal, sedaj ne more uspeti s pritožbenim očitkom, da je zapisnik vsebinsko nepravilno sestavljen.⁶ Zakon sodniku namreč nalaga, da opiše v zapisnik samo bistveno vsebino dejanja. Slednje pomeni, da lahko sodnik oži in krči ter s tem spreminja izviren izraz vsebine dejanja.⁷

7. Ker sodišče prve stopnje odloča na podlagi obravnavanja, za odločitev ne potrebuje zapisnika.⁸ Zato je sodišče prve stopnje pravilno samo ocenilo, kdaj zaradi jasnosti in razumljivosti kako izjavo zapisati dobesedno.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v tretjem odstavku 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2). VDSS se je v svojih sodbah že večkrat opredelilo,⁹ da je po navedeni določbi ZPIZ-2 pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesne okvare (v nadaljevanju TO), ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V ZPIZ-2¹⁰ TO niso več zavarovalni riziki obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na citirano prehodno ter končno določbo zakona se do sprejema predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje TO, invalidnina zagotavlja le še za TO, ki so posledica poškodb pri delu ali poklicne bolezni. Takšno dejansko stanje pa v predmetni zadevi zagotovo ni podano.

9. Odločitev v zadevi je glede na skladne trditve strank o pravno odločilnih dejstvih, odvisna zgolj od pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče je pravilno ugotovilo, da zatrjevane TO niso posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni. Tožnik je sicer v sami tožbi navajal, da bi lahko bila ugotovljena 40 % TO posledica poškodbe pri delu, vendar je napačno pojmovanje tožnika kaj se šteje za poškodbo pri delu.¹¹ Že v predhodnem sodnem postopku s sodbo VDSS opr. št. Psp 207/2018 z dne 14. 6. 2018 je bilo pravnomočno odločeno, da pri tožniku vzrok TO ni poškodba pri delu.¹² Po pravnomočno zaključenem sodnem postopku, je tožnik 6. 12. 2017 ponovno podal zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za TO zaradi težav z desno nogo, hrbtenico in desno ramo.¹³ Da ne gre za poklicni vzrok dodatno ugotovljenih TO potrjuje tudi dejstvo, da tožnik v času poškodbe ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi delovnega razmerja ali opravljanja dejavnosti.¹⁴

10. V veljavnih predpisih ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko zavarovancu pravica iz pokojninskega zavarovanja ni priznana, vračali vplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja skladno z 2. členom ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti,¹⁵ načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter je javnopravne narave.

11. Ker gre pri tožniku za nepoklicni vzrok 40 % TO, pavšalni očitki tožnika, da sodišče ni upoštevalo poslabšanja zdravstvenega stanja in nepretrgane uporabe bergle, ne morejo pogojevati drugačne odločitve od izpodbijane. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Zaradi podatkov zdravstvene narave, je bila opravljena glavna obravnava tajna.
² Branje zapisnika je le sredstvo za nadzor dela zapisnikarja (pristno zapisovanje vsega, kar je bilo narekovano) ne pa kontrole oblikovanja same vsebine zapisnika. Ta se izvaja s poslušanjem glasnega narekovanja zapisnikarju (Komentar k členom 122.-126. člena ZPP; Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2009).
³ Prva kvaliteta je zagotovljena že s tem, da je sodni zapisnik javna listina ter da zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Popolnost zapisnika pomeni, da mora biti iz njega razvidno vse, kar je pomembno za odločanje o dovoljenih pritožbenih razlogih. Razumljivost pa zagotavlja zahteva, da se mora zapisnik pisati pravilno, torej jasno, nedvoumno in čitljivo (Komentar k členom 122.-126. člena ZPP; Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2009).
⁴ Če stranka meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino dejanj, ki so bila opravljena na naroku (to kontrolo omogoča glasno narekovanje) ali če meni, da je sodnik vsebino dejanj v nareku sicer pravilno povzel, da pa je zapisnikar narekovano vsebino nepravilno zapisal (to kontrolo omogoča branje zapisnika) ima pravico ugovarjati zoper zapisnik.
⁵ Seveda mora stranka tedaj, ko je bil ugovor zavrnjen zahtevati, da se njen ugovor piše v zapisnik. Če sodišče ugovora ne vpiše v zapisnik ji kot zadnje sredstvo ostaja le odklonitev podpisa, njen podpis sicer ni nujna sestavina zapisnika, vendar če manjka je lahko ta okoliščina močan indic, da so njene pritožbene trditve o nepravilni vsebini zapisnika utemeljene, še posebej zato, ker mora sodišče v primeru odklonitve podpisa zapisati razloge, ki jih je stranka navedla za to.
⁶ Stranka ima le pravico (ne pa tudi procesno dolžnost) prebrati zapisnik in ugovarjati zoper njegovo vsebino (124/2 ZPP), vendar če tega ne stori in zoper vsebino zapisnika ne ugovarja, si oteži položaj pri kasnejšem dokazovanju zatrjevane neresničnosti vsebine zapisnika, ki je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano.
⁷ Če stranke ponavljajo tisto, kar so zapisale v vlogah, zadošča, da se sodišče v zapisniku sklicuje na dosedanje navedbe in predloge, zato se v zapisnik ponavadi vnesejo le strankine dodatne nove ali drugačne navedbe in predlogi (Komentar k členom 122.-126. člena ZPP; Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2009).
⁸ Funkcija zapisnika je le deklaratorna. Samo kadar gre za uporabo posredno izvedenih dokazov bi kršitev pravil o sestavi zapisnika lahko vplivala na rezultat sojenja. Če je bil namreč zapisnik, ki je v takih primerih edina ali ključna informacija o dokaznem sporočilu, pravilno sestavljen in zato sodniku ne posreduje korektne informacije o pomembnem dejstvu, zato bo nepravilen tudi dokazni zaključek, ki temelji na takem dokazu. To je v primeru (tudi ko nov sodnik odloči, da se že izvedeni dokazi ponovno ne izvedejo, temveč da se prebere zapisnik o njihovi izvedbi (Komentar k členom 122.-126. člena ZPP; Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2009).
⁹ Sodbe VDSS Psp 658/2015 z dne 7. 4. 2016, Psp 410/2016 z dne 22. 12. 2016, Psp 641/2014 z dne 12. 3. 2015 ipd.
¹⁰ Ki je začel veljati in se uporablja od 1. 1. 2013.
¹¹ Tožnik poškodbo pri delu izkazuje z dejstvom, da je moral biti v času opravljanja svoje računovodske dejavnosti stranki na voljo 24 ur na dan, ne glede na nedeljo, soboto ali praznik. Delovnega časa ni imel omejenega od 6.00 ure zjutraj pa do 14.00 ure popoldne. Tudi v času prijave na Zavodu RS za zaposlovanje, je moral biti ves čas razpoložljiv za morebitno delo, kar pomeni, da bi se mu poškodba lahko zgodila tudi na delu.
¹² V sodnem postopku je bilo s pritegnitvijo sodnega izvedenca ugotovljeno, da je pri tožniku podana 30 % TO zaradi afunkcionalnega segmenta L3-L4, ki je nastala 7. 3. 2017, vzrok katere je bolezen. Z odločbo 28. 4. 2017 je bilo tako odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za 30 % TO nastalo 7. 3. 2017 zaradi posledic bolezni.
¹³ V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za skupno 40 % TO nastalo zaradi bolezni in poškodbe zunaj dela od 13. 3. 2017 dalje, saj se obstoječa 30 % TO zaradi afunkcionalnosti segmenta L3 - L4 ni spremenila glede na predhodno odločitev sodišča (vzrok je bolezen), dodatno pa je od operacije dalje (13. 3. 2017), podana TO v višini 30 % po poglavju 7.b točka 13.a zaradi nepregibnosti desnega stopala v ugodnem položaju (artrodeza), zaradi poškodbe izven dela. Skupni odstotek TO je 40 %.
¹⁴ Tožnik je bil uživalec nadomestila za čas brezposelnosti od 23. 8. 2008 do 6. 11. 2009, po tem obdobju pa ni bil več vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
¹⁵ Ki je solidarnost med aktivno generacijo, ki plačuje prispevke v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja in generacijo upokojencev, ki prejema pokojnine. Sredstva, zbrana s prispevki se tekoče uporabijo za izplačilo mesečnih pokojnin in drugih dajatev.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cpg 268/2014
• VSL sklep I Cpg 369/99
• VSL sklep I Cpg 31/2001