VDSS Sklep Pdp 334/2019

Jedro

Tožnik je glede terjatve, ki se v enem delu nanaša na nedopustni zamik tožene stranke pri oddaji REK obrazcev, v drugem delu pa na povračilo stroška za nakup delovne obleke, predlagal zaslišanje strank, postavitev izvedenca ter pridobitev določenih listin. Sodišče je celotni tožbeni zahtevek zavrnilo - z obrazložitvijo, da tožnik ni zmogel dokaznega bremena, četudi je njegove dokazne predloge zavrnilo. V sodbi ni ustrezno obrazložilo razlogov za neizvedbo vseh predlaganih dokazov. Navedlo je zgolj, da ostalih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker so bili za ugotovitev relevantnega dejanskega stanja in odločitev o tožbenem zahtevku nepotrebni.

S takšno pavšalno obrazložitvijo ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih (kontradiktornost). Z nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 4.387,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2018 dalje do plačila, ter je tožnik dolžan toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 471,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Uveljavlja kršitev kontradiktornosti. Navaja, da je sodišče dokazne predloge pavšalno zavrnilo, češ da so nepotrebni. Sodišče ne sme zavrniti dokaznih predlogov, če za to niso podani ustavno sprejemljivi razlogi. Dokaznega predloga ni dopustno zavrniti z vnaprejšnjim stališčem, da dokaz ne bi uspel. Ni dopustna zavrnitev dokaznega predloga s stališčem, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno. Prav tako sodišče tožniku neutemeljeno očita, da ni predložil dohodninske odločbe za leto 2014, da bi lahko ugotovilo, katere dohodke je davčni organ upošteval, saj je predložil izpis o odmeri dohodnine. Gre za uraden podatek iz evidence FURS, ki zajema vse pomembne podatke iz dohodninske odločbe in nadomešča dohodninsko odločbo. Zato ni res, da sodišče ni moglo ugotoviti višine dohodka tožnika za leto 2014 in posledično tudi ne škode, ki naj bi tožniku nastala. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Plača je obdavčljiv dohodek. Sodišče je poenostavljeno ugotovilo, da je toženka izpolnila svoje obveznosti iz naslova plače za leto 2014 in 2017, četudi je istočasno zaključilo, da je bila razlika med plačano plačo in tisto plačo, ki jo je toženka sporočila finančni službi za ti dve leti. Končna višina plače, ki gre tožniku, je odvisna od davčne obveznosti. Sodišče pri plačilu plače za leto 2014 in 2017 poenostavljeno obravnava ravnanje toženke zgolj kot zamik pri oddaji REK obrazcev. ZDavP-2 dopušča predložitev davčnega obračuna po izteku roka, vendar pod posebnimi pogoji, ki pa v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni, toženka zamude ni opravičila, sodišče pa je njeno postopanje štelo kot zakonito. Gre za element protipravnosti odškodninske odgovornosti, do česar se sodišče sploh ni opredelilo. Posledično je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik uveljavlja, da mu toženka ni izplačala plače, kot jo je evidentirala davčnemu organu. Sodišče je zmotno uporabilo pravila glede odškodninske odgovornosti. Ker mu toženka ni plačala akontacije dohodnine na obračunano plačo, kot je obračun plače predložila davčnemu organu, ampak je plačala akontacijo dohodnine le v višini plače, ki pa je bila nižja od obračunane plače, je bila davčna obveznost tožnika višja v višini, kot je davčni organ na tožnika naslovil poziv za doplačilo dohodnine. Tožnik je zaradi škode, ki mu je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, predlagal postavitev izvedenca finančne stroke, kar je sodišče zavrnilo. Zato je preuranjen zaključek sodišča, da škode ni dokazal. Sodišče je napačno zavrnilo tudi zahtevek za povračilo stroškov za nakup delovne obleke, češ da ni dokazal, da je dejansko kupil delovno obleko, ki naj bi jo uporabljal v delovnem procesu toženke. Sodišče mu je z načinom vodenja postopka onemogočilo dokazovanje, saj je predlagane dokaze, postavitev izvedenca računovodske stroške, zaslišanje strank in pridobitev listin, zavrnilo kot nepotrebne za razjasnitev zadeve.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da mnenje izvedenca ne more dokazovati višine škode, če tožnik ne predloži listin, iz katerih bi bilo mogoče razbrati temelj in višino škode. Ker tožnik odločbe za leto 2014 ni predložil, tega ne more nadomestiti mnenje izvedenca računovodske stroke. Dokazno breme, da je kupil delovno obleko zaradi toženke, je na njem. Tega izvedenec računovodske stroke ne bi mogel nadomestiti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba zaradi pavšalne zavrnitve dokaznih predlogov utemeljeno uveljavlja kršitev kontradiktornosti. Ker se pritožbeni preizkus začne s preizkusom naštetih in v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa je pritožbi že iz tega razloga ugodilo, se do preostalih dveh pritožbenih razlogov (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotna uporaba materialnega prava) niti ne opredeljuje.

7. Tožnik je glede terjatve, ki se v enem delu nanaša na nedopustni zamik tožene stranke pri oddaji REK obrazcev, v drugem delu pa na povračilo stroška za nakup delovne obleke, predlagal zaslišanje strank, postavitev izvedenca ter pridobitev določenih listin. Sodišče je celotni tožbeni zahtevek zavrnilo - z obrazložitvijo, da tožnik ni zmogel dokaznega bremena, četudi je njegove dokazne predloge zavrnilo. V sodbi ni ustrezno obrazložilo razlogov za neizvedbo vseh predlaganih dokazov. Navedlo je zgolj, da ostalih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker so bili za ugotovitev relevantnega dejanskega stanja in odločitev o tožbenem zahtevku nepotrebni.

8. S takšno pavšalno obrazložitvijo ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih (kontradiktornost). Z nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti. Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z vidika nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene ima nenazadnje za posledico tudi utemeljenost pritožbenih navedb glede zmotne dokazne ocene (8. člen ZPP) in onemogočenega dokazovanja.

9. Navedena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je takšne narave, vpliva pa tudi na nadaljnjo izvedbo dokaznega postopka, da je pritožbeno sodišče ne more sanirati samo namesto sodišča prve stopnje. Zato je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedene določbe ne gre razumeti v smislu prelaganja sojenja s prvostopenjskega na pritožbeno sodišče, ker je temeljna funkcija pritožbenega sodišča v kontroli nad prvostopenjskim, ki mora v ponovljenem postopku sanirati procesno kršitev glede spornih dokaznih predlogov - ga obrazloženo zavrniti ali pa dokaz izvesti in ugotovljena dejstva vključiti v dopolnjeno dokazno oceno.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

18.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba in sklep Pdp 405/2019
• VDSS Sklep Pdp 521/2019
• VDSS Sklep Pdp 346/2017