<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 565/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.565.2019
Evidenčna številka:VDS00032823
Datum odločbe:23.01.2020
Senat:Sonja Pucko Furman (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), Marko Hafner
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:plačilo razlike plače - napredovanje v višji plačni razred - javni uslužbenec

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožnik ni izpolnil obeh pogojev za napredovanje, tj. treh letnih ocen dela in triletnega napredovalnega obdobja (z izvzemom leta 2014), saj je tožnikovo napredovalno obdobje začelo teči ob premestitvi 1. 10. 2013, tri leta (brez leta 2014) pa so se iztekla šele 1. 10. 2017, zato ni mogel napredovati že 1. 4. 2017, čeprav je takrat imel 3 ocene odlično.

Tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Besedilo "vsaka tri leta" pomeni, da mora miniti polna tri leta od dneva zaposlitve ali premestitve do 1. 4. v letu, ko se preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sodbe in sklepa potrdi.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sodbo postopek ustavilo v delu, v katerem tožnik od tožene stranke zahteva obračun razlike v plači med 34. in 35. plačnim razredom in dodatki za čas od 1. 7. do 30. 11. 2018 ter obračun razlike v plači med 34. in 36. plačnim razredom in dodatki za čas od 1. 12. 2018 dalje, odvod davkov in prispevkov ter plačilo ustreznih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je sklep Komisije za pritožbe z dne 21. 2. 2018 v povezavi s sklepom tožene stranke z dne 16. 11. 2017 nezakonit, ugotovitev, da je tožnik s 1. 4. 2017 napredoval za dva plačna razreda in mu pravica do plače po 36. plačnem razredu pripada od 1. 12. 2017 dalje ter da mu je tožena stranka dolžna od 1. 4. 2017 do 30. 6. 2018 obračunati razliko v plači med 34. in 36. plačnim razredom od 1. 7. 2018 do 1. 12. 2018 razliko v plači med 35. in 36. plačnim razredom, vključno z razliko pri vseh dodatkih v plači, odvesti davke in prispevke ter plačati neto zneske mesečnih razlik v plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu povrniti stroške postopka (II. točka izreka). Tožniku je naložilo, naj toženi stranki plača pravdne stroške 122,40 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve procesnih pravil. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da glede na navedene predpise javni uslužbenec lahko napreduje, če pridobi 3 letne ocene, saj "vsaka tri leta" ne pomeni, da bi moralo med posameznimi napredovanji preteči polna tri leta. Zatrjuje neenako obravnavo javnih uslužbencev glede na datum zaposlitve. Zavzema se za uporabo exceptio illegalis. Nasprotuje stališču, da je pogoj triletnega napredovalnega obdobja izpolnil šele 1. 10. 2017, zaradi česar kljub trem ocenam odlično ni mogel napredovati že 1. 4. 2017. Sklicuje se na drugačne določbe prej veljavnega Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, v katerem je bilo izrecno določeno, da zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od prve razporeditve, vendar se je preverjalo pogoje trikrat letno. Opozarja na drugačno dikcijo v ZSPJS in Uredbi, da javni uslužbenec napreduje vsaka tri leta, in ne po preteku polnih treh let. Meni, da je napredovalno obdobje v veljavnih predpisih določeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene. Opozarja na besedilo prvega odstavka 3. člena in petega odstavka 5. člena Uredbe. Zatrjuje kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je kot "vsaka tri leta" štelo pretečeni čas polnih treh let. Nasprotuje stališču, da bi bil v primeru napredovanja 1. 4. 2017 v boljšem položaju od drugih javnih uslužbencev, ker bi napredoval že po 2 letih in šestih mesecih, saj bi napredoval v istem letu (2017) kot tisti, ki so se zaposlili ali napredovali do 1. 4. 2013. Meni, da je neupravičeno v slabšem položaju od javnih uslužbencev, ki so se zaposlili do 1. 4. 2013, saj je napredoval celo koledarsko leto kasneje, enako bo v prihodnosti, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Nasprotuje sklicevanju na sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1225/2014, ker dejansko stanje ni primerljivo. Sklicuje se na 14. člen Ustave RS in zatrjuje neenako obravnavo v primerjavi z javnimi uslužbenci, ki so se zaposlili oziroma napredovali pred 1. 4. 2013. Meni, da zgolj različen datum napredovanja oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi ne sme biti razlikovalni element, zaradi katerega je tožnik v slabšem položaju od drugih. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe in sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta bistvena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Prav tako sodišče prve stopnje ni storilo kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obe bistveni kršitvi pritožnik uveljavlja zaradi nestrinjanja z materialnopravnimi stališči sodišča prve stopnje, ki jih je to ustrezno obrazložilo, do pritožbenih trditev v zvezi s tem pa se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti sklepa tožene stranke z dne 16. 11. 2017 v povezavi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS z dne 21. 2. 2018, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožnika, da bi napredoval v 36. plačni razred že 1. 4. 2017. Odločitev je sprejelo na podlagi nosilnega stališča, da je izpolnitev triletnega napredovalnega obdobja absolutni pogoj za napredovanje po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/02 in nasl. – ZSPJS) in Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/08 s sprem. – Uredba).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo:

- da je bil tožnik 1. 10. 2013 premeščen na delovno mesto višji policist vodja izmene - pomočnik komandirja (pred tem je opravljal delo kot policist - starejši policist),

- da je v letih 2013, 2015 in 2016 prejel ocene delovne uspešnosti odlično,

- da se leto 2014 ne šteje v napredovalno obdobje,1

- da je tožnik 1. 4. 2018 napredoval za 2 plačna razreda, uvrščen je bil v 36. plačni razred, pravico do višje plače pa je pridobil od 1. 12. 2018 dalje.

9. Pritožbeno zavzemanje, da bi tožnik moral napredovati že 1. 4. 2017 (s pravico do izplačila višje plače od 1. 12. 2017 dalje), ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožnik ni izpolnil obeh pogojev za napredovanje, tj. treh letnih ocen dela in triletnega napredovalnega obdobja (z izvzemom leta 2014), saj je tožnikovo napredovalno obdobje začelo teči ob premestitvi 1. 10. 2013, tri leta (brez leta 2014) pa so se iztekla šele 1. 10. 2017, zato ni mogel napredovati že 1. 4. 2017, čeprav je takrat imel 3 ocene odlično.

10. Pritožba neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču, da mora za izpolnitev pogojev za napredovanje po ZSPJS in Uredbi od prejšnjega napredovanja miniti polna tri leta. Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbi tretjega odstavka 16. člena ZSPJS2 in tretjega odstavka 1. člena Uredbe3 tako, da mora javni uslužbenec do 1. 4. v letu, v katerem napreduje, poleg pridobitve treh ocen izpolniti tudi pogoj dopolnitve polnih treh let dela (pri delodajalcu ali po premestitvi). Pravilno je pojasnilo, da tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je pravilna razlaga, da besedilo "vsaka tri leta" pomeni, da mora miniti polna tri leta od dneva zaposlitve ali premestitve do 1. 4. v letu, ko se preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje. Na to ne vpliva, da je bilo v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v državni upravi iz leta 1995, ki je veljal pred Uredbo, izrecno določeno, da zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od prve razporeditve. Zgolj dejstvo, da v besedilu ZSPJS in Uredbe ni izrecno predpisan pogoj napredovalnega obdobja najmanj treh let, ne pomeni, da je razlaga sporne pravne norme napačna. Določba drugega odstavka 2. člena Uredbe, da je napredovalno obdobje opredeljeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje, ne daje podlage za razlago, da je napredovalno obdobje lahko krajše od treh let, če zaposleni prej kot v treh letih pridobi tri ocene dela. Enako velja za druge določbe Uredbe. Ob tem tudi ni nepomembno, da se ocena tožnika za leto 2013 nanaša v pretežni meri na njegovo delo pred premestitvijo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo z navedeno razlago pravne norme.

11. Tožnik navedenemu materialnopravnemu stališču, da je za napredovanje treba dopolniti polna tri leta napredovalnega obdobja, nasprotuje tudi s sklicevanjem na neenako obravnavo v primerjavi z javnimi uslužbenci, ki so se zaposlili oziroma napredovali pred 1. 4. 2013. Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne gre za nedovoljeno neenako obravnavo, če se različni pravni položaji različno obravnavajo. Javni uslužbenci, ki se zaposlijo ali napredujejo v različnih delih leta, so glede na veljavne predpise, po katerih se preverja pogoje za napredovanje zgolj enkrat letno, v vsakem primeru v različnih položajih kar zadeva napredovanje. Na pravilnost izpodbijane odločitve to ne vpliva. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da bi tudi v primeru, če bi bila pogoj za napredovanje le pridobitev treh letnih ocen, nekateri javni uslužbenci napredovali več mesecev prej kot drugi javni uslužbenci. Ni mogoče šteti, da gre za kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, po katerem so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Datum zaposlitve namreč ni pravno upoštevna osebna okoliščina,4 za prepovedano diskriminacijo pa se šteje samo tista neenaka obravnava, do katere prihaja zaradi osebnih okoliščin posameznika.

12. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

13. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 Drugi odstavek 62.č člena Zakona o o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2013, 2014.
2 Tretji odstavek 16. člena ZSPJS določa: "Javni uslužbenec lahko na podlagi tega zakona napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Kot napredovalno obdobje se šteje čas od zadnjega napredovanja v višji plačni razred. Za napredovalno obdobje se upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katere je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Pristojni organ oziroma predstojnik najmanj enkrat letno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje."
3 Tretji odstavek 1. člena Uredbe določa: "Javni uslužbenec napreduje v plačni razred vsaka tri leta, če izpolnjuje predpisane pogoje."
4 Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka (prim. spletno stran Zagovornika načela enakosti, http://www.zagovornik.si/o-diskriminaciji/osebne-okoliscine-diskriminacije/, 23. 1. 2020).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 16, 16/3.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (2012) - ZIPRS1314 - člen 62č, 62č/2.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) - člen 1, 1/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2NDI0