VDSS Sodba Pdp 805/2019

Jedro

Po določbi prvega odstavka 168. člena OZ ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega zaslužka. V skladu s tretjim odstavkom istega člena se pri oceni izgubljenega zaslužka upošteva zaslužek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. O povrnitvi bodoče škode, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari in da za utemeljenost zahtevka iz tega naslova zadošča že obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival zaslužek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova premoženjske škode (izgubljenega dobička) plačati 18.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna za tožnika povrniti stroške postopka v znesku 1.509,03 EUR (II. točka izreka) ter sodno takso v znesku 449,90 EUR (III. točka izreka), oboje na transakcijski račun sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi nasprotuje presoji sodišča, da obstoja premoženjske škode v vtoževani višini ni izkazal. Po njegovem mnenju so razlogi glede odločilnih dejstev med seboj v nasprotju. S sklicevanjem na izpoved priče A.A., da je bil pred delovno nesrečo perspektiven in nadarjen tekmovalec, da so pogovori potekali in da so mu iskali sponzorje, nasprotuje zaključku sodišča, da so se o podpisu pogodbe šele pogovarjali. Kot zmotno graja tudi ugotovitev sodišča, da je po nesreči še vedno tekmoval v speedwayu, saj to iz njegove izpovedi in izpovedi priče A.A. ne izhaja. Navaja, da je v maju 2013 na pobudo društvo B. ljubiteljsko treniral speedway in se udeležil dveh amaterskih tekmovanj, vendar je kmalu spoznal, da voziti ne zmore več. Nasprotuje presoji sodišča, da pet mest slabša uvrstitev ne pomeni bistveno slabšega rezultata. Sodišče pri odločitvi neutemeljeno ni upoštevalo podatkov C. za leto 2010, ki dokazujejo, da je v tem letu dosegel skupno 101 točko, kar je zelo dober rezultat. Sodišče neutemeljeno ni sledilo njegovi izpovedi in izpovedi priče A.A. o tem, da je bil pri vožnji speedwaya zelo uspešen, saj mu v nasprotnem primeru D. klub gotovo ne bi ponudil sodelovanja. Ne drži, da ni mogoče ugotoviti, kakšen dohodek je s tekmovanji v speedwayu prejemal pred nesrečo. Tudi to izhaja iz njegove izpovedi in izpovedi priče A.A. Sodišče je izpoved navedene priče zmotno ocenilo kot neverodostojno, saj je glede na časovno oddaljenost razumljivo, da se vseh podrobnosti ni spomnila. Sodišče bi na podlagi njene izpovedi moralo šteti za dokazane vsaj tiste zneske, ki jih je navedla priča, četudi so bili manjši od zneskov, ki jih je zatrjeval sam. Ne drži, da se izpoved navedene priče glede starosti dirkačev na vrhuncu kariere razlikuje od njene pisne izjave. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo o odškodnini za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi nesreče pri delu na podlagi določb prvega odstavka 184. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02 in nasl.) ter prvega in drugega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.). Z izpodbijano sodbo je o premoženjski škodi odločilo drugič. S sodbo opr. št. Pd 12/2015 z dne 4. 1. 2018 je na podlagi ugotovitve, da je prva toženka (delodajalec) krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo v delovni nesreči 26. 11. 2010, tožbenemu zahtevku zoper prvo in drugo toženko (zavarovalnico, pri kateri je imela prva toženka zavarovano odgovornost za škodo) ugodilo do zneska 37.690,98 EUR, zoper prvo toženko pa še do zneska 23.480,76 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče je po vloženi pritožbi prve toženke s sodbo in sklepom opr. št. Pdp 709/2017 z dne 4. 1. 2018 prvo sodbo delno spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino zoper prvo toženko znižalo za znesek 7.500,00 EUR, v delu odločitve, ki se je nanašal na obveznost prve toženke, da tožniku iz naslova izgubljenega zaslužka povrne 18.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2015 dalje do plačila, ter v odločitvi o stroških postopka, ki jih je prva toženka dolžna povrniti tožniku, pa je sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje se namreč pri odločitvi glede izgubljenega zaslužka ni opredelilo do navedb prve toženke, da je tožnik v letu 2013 še naprej tekmoval na speedway tekmovanjih in iz tega naslova prejemal dohodek ter da je bila zaradi poškodb na speedway tekmah 16. 5. 2013 in 23. 10. 2013 prekinjena vzročna zveza med poškodbo, za katero je krivdno odgovorna prva toženka, in izgubo tožnikovega zaslužka iz naslova tekmovanj v speedwayu. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju tožbeni zahtevek za plačilo izgubljenega zaslužka v znesku 18.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zoper prvo toženko zavrnilo.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik pri prvi toženki (sedaj: toženi stranki) zaposlen na delovnem mestu monter za določen čas od 1. 7. 2010 do 31. 12. 2010, od 1. 1. 2011 dalje pa za nedoločen čas. Dne 26. 11. 2010 se je med interventnim odpravljanjem okvare v vodovodnem omrežju za sodelavcem spustil v jamo, ki je bila izkopana z bagrom približno 3 metre globoko in 2 metra široko, nato pa so se med opravljanjem ogleda v jami porušile zemeljske plasti tako, da je tožnika zasulo do prsnega koša. Zasut je ostal 10 do 15 minut, dokler ga niso izkopali in izvlekli iz jame, pri tem pa se je huje poškodoval.

8. Sodišče prve stopnje se je pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova izgubljenega zaslužka oprlo na pravilno pravno podlago, to je na določbo prvega odstavka 168. člena OZ, v skladu s katero ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega zaslužka. V skladu s tretjim odstavkom istega člena se pri oceni izgubljenega zaslužka upošteva zaslužek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da se o povrnitvi bodoče škode, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari in da za utemeljenost zahtevka iz tega naslova zadošča že obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival zaslužek.

9. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo, da tožnik te verjetnosti ni izkazal. V nasprotju s tožnikovimi navedbami je ugotovilo, da so v obdobju pred nesrečo med tožnikom in D. speedway klubom potekali šele pogovori oziroma pogajanja o sklenitvi pogodbe v tekmovalnem obdobju 2011 - 2013 in da še nič ni bilo (niti ustno) dogovorjeno. V 13. točki obrazložitve sodbe je za to ugotovitev navedlo ustrezne razloge, ki med seboj niso v nasprotju, zato pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s tem ni utemeljen. Zaključek, da tožnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da bi po normalnem teku stvari prišlo do sklenitve omenjene pogodbe v zatrjevani vrednosti 12.000,00 EUR, je tudi pravilen. Na drugačno presojo ne vpliva izpoved priče A.A., da je bil tožnik pred nesrečo zelo perspektiven in nadarjen tekmovalec, predvsem pa priča ni potrdila tožnikovih navedb o obstoju takšne ponudbe. Na vprašanje, ali ji je znano, da je tožnik od tujega speedway kluba prejel ponudbo za sklenitev pogodbe, je priča odgovorila negativno (stran 2 in 3 zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 2. 4. 2019). Verjetnosti, da bi tožnik po normalnem teku stvari podpisal pogodbo s D. speedway klubom, ne dokazuje niti nadaljnja izpoved priče, da so tožniku v obdobju po zaposlitvi pri toženi stranki (in pred nesrečo) pomagali pri pridobivanju sponzorjev. Pritožbene navedbe v tej smeri so zato neutemeljene.

10. Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tudi po obravnavani delovni nesreči še vedno tekmoval v speedwayu, saj to izhaja tudi iz njegove izpovedi (stran 46 prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo z dne 1. 12. 2015). Pritožbeno sodišče ne dvomi, da se tožnik zaradi posledic utrpelih poškodb z vožnjo speedwaya ne more več ukvarjati profesionalno, vendar pa to še ne utemeljuje zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo izgubljenega zaslužka. Bistveno je, da po pravilni presoji sodišča prve stopnje iz izvedenih dokazov ni mogoče ugotoviti, koliko je tožnik z udeležbo na tekmovanjih v speedwayu (za)služil pred nesrečo, predvsem pa da ni mogoče ugotoviti, kakšen zaslužek bi tožnik po normalnem teku stvari ustvarjal z udeležbo na teh tekmovanjih, če do nesreče ne bi prišlo. Da na podlagi predloženih dokazov višine izgubljenega zaslužka v tej smeri ni mogoče ugotoviti, izhaja tudi iz izvedenskih mnenj izvedencev E.E. in F.F. Pritožba zmotno izpostavlja, da sta o višini zaslužkov v obdobju pred nesrečo izpovedala tožnik in priča A.A. Njuni izpovedi v tem delu nista skladni, predvsem pa sta zelo pavšalni in ne potrjujeta tožnikovih navedb v zvezi s tem.

11. Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da iz podatkov C. za leto 2010 izhaja, da je pred obravnavano nesrečo dosegel skupno 101 točko. Tožnik navedb v tej smeri pred sodiščem prve stopnje ni podal, zato predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče pri odločitvi ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člen ZPP), sicer pa tožnik v pritožbi tudi ne pojasni, do kakšnega zneska "honorarja" naj bi bil na podlagi navedenega števila točk upravičen (navaja le, da je to zelo dober rezultat).

12. To, da sodišče prve stopnje ni sledilo tožnikovim navedbam glede preteklih uspehov na speedway tekmovanjih, ne pomeni, da izpovedi tožnika in priče A.A. v zvezi s tem ni upoštevalo, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Ker je sodišče prve stopnje v 14. do 17. točke obrazložitve sodbe ustrezno pojasnilo, zakaj njuni izpovedi ocenjuje kot neverodostojni, pritožbeno sodišče v pravilnost dokazne ocene nima pomislekov.

13. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo izgubljenega zaslužka v znesku 18.000,00 EUR materialno pravno pravilna. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu s 353. členom ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s 154. členom ZPP sam krije svoje stroške pritožbe. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 1152/2013
• VDSS Sodba Pdp 174/2020
• VDSS Sodba in sklep Pdp 505/2018