VDSS Sodba Psp 257/2019

Jedro

Ker gre med zavarovancem in izbranim osebnim zdravnikom za zaupen odnos, morata med njima obstajati zaupanje in medsebojno spoštovanje. Od zdravnika se ne pričakuje le strokovnost, temveč tudi določene osebne lastnosti, kot so humanost in predanost delu. V odnosu do pacienta mora zdravnik ravnati v skladu z načeli etike. Načela, ki se upoštevajo pri uresničevanju pravic pacientov, so določena v 3. členu ZPacP. Med drugim gre za spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti in zasebnosti. Vendar so za doseganje kakovostne in varne zdravstvene obravnave v 54. členu ZPacP predpisane tudi pacientove dolžnosti. Pacient mora biti med drugim obziren in spoštljiv do zasebnosti ter drugih pravic ostalih pacientov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Medsebojno zaupanje in spoštovanje je torej ključno za uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika. Če medsebojnega zaupanja ni, je uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika onemogočeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 22. 5. 2018 in št. ... z dne 24. 1. 2018. Sklenilo je, da stroški tožnice bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku in povračilo stroškov postopka.

Po 80. členu ZZVZZ ima zavarovanec pravico do proste izbire zdravnika, ki je močnejša od razlogov iz 2. odstavka 169. člena POZZ. Jamstvo ima v 50. in 51. členu Ustave RS. Pravica zdravnika iz 2. odstavka 169. člena POZZ je zato izjema in je določbo potrebno uporabljati restriktivno. Sporen je le en dogodek. Samo grajanje načina izvajanja storitve ne more biti razlog za prekinitev izbire zdravnika. Zdravnik mora možnost grajanja sprejeti. Pritožba nad delom zobozdravnice je njena ustavna pravica. Eno nezadovoljstvo še ne daje podlage, da se uporabi izjemni ukrep po 2. odstavku 169. člena POZZ. Dokazni postopek ni potrdil, da je zobozdravnica izgubila zaupanje in profesionalni odnos. Za zobozdravnico si je izbrala A.A. Želi, da ostane njena zobozdravnica, saj ji povsem zaupa. Do zobozdravnice ni bila žaljiva. Sodišče bi moralo tehtati sorazmerje med pravico zavarovanca in obveznostjo zdravnika. Strah zdravnika pred pacientom ni razlog za kršitev zavarovančevih pravic.

3. V odgovoru na pritožbo toženec prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana sodba je utemeljena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno dodati le še naslednje.

6. Predmet tega postopka je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih posamičnih upravnih aktov o ugoditvi predlogu zavarovankine, sedaj tožničine, osebne zobozdravnice A.A. za prekinitev izbire osebnega zdravnika in prekinitvi izbire s 1. 9. 2018, če pred tem datumom ne bo opravljena nova izbira osebnega zdravnika. V predsodnem upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je med tožnico in zobozdravnico medsebojno zaupanje porušeno do te mere, da zobozdravnica ne more več kvalitetno opravljati svojega dela. Tožnica se je pritožila, da ji je zobozdravnica 16. 11. 2017 med plombiranjem povzročila rano v ustni votlini, zato je bil izveden interni strokovni nadzor. Zaključeno je bilo, da je bila zobozdravniška obravnava 16. 11. 2017 v celoti izvedena v skladu s strokovnimi smernicami, vendar zaradi subjektivnih dojemanj dogodka zobozdravnice in pacientke, ni bilo mogoče objektivno podati mnenja.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)² in na njegovi podlagi sprejetih Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ)³. Po 80. členu ZZVZZ ima zavarovana oseba pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. Poleg splošnega osebnega zdravnika ima pravico, da svobodno izbere tudi osebnega ginekologa, specialista ginekologije s porodništvom in osebnega zobozdravnika. Zavarovana oseba si izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta. To obdobje se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja.

8. Po 169. členu POZZ lahko zavarovana oseba izjemoma zamenja osebnega zdravnika pred iztekom enoletne dobe, če pride med njima do nesporazumov, zaradi katerih je zavarovanec izgubil zaupanje v zdravnika. Zamenjavo lahko predlaga tudi osebni zdravnik, ker ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog osebnega zdravnika zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil in postopkov za zdravljenje (2. točka 169. člena POZZ). Skladno s 3. odstavkom 170. člena POZZ v tem primeru zdravnik pisno ali ustno sporoči svoj predlog zavarovani osebi. Če zavarovanec s predlogom ne soglaša, zahteva zdravnik presojo predloga pri pristojni območni enoti zavoda. Citirane določbe o izbiri in zamenjavi osebnega zdravnika veljajo tudi za osebnega zobozdravnika. Po 27. točki 1. odstavka 2. člena POZZ je izbrani osebni zdravnik skupni izraz za splošnega osebnega zdravnika, osebnega zobozdravnika, osebnega ginekologa in osebnega otroškega zdravnika, ki si ga zavarovana oseba izbere v skladu s pravili.

Ker gre med zavarovancem in izbranim osebnim zdravnikom za zaupen odnos, morata med njima obstajati zaupanje in medsebojno spoštovanje. Od zdravnika se ne pričakuje le strokovnost, temveč tudi določene osebne lastnosti, kot so humanost in predanost delu. V odnosu do pacienta mora zdravnik ravnati v skladu z načeli etike. Načela, ki se upoštevajo pri uresničevanju pravic pacientov, so določena v 3. členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP).⁴ Med drugim gre za spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj, spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti in zasebnosti. Vendar so za doseganje kakovostne in varne zdravstvene obravnave v 54. členu ZPacP predpisane tudi pacientove dolžnosti. Pacient mora biti med drugim obziren in spoštljiv do zasebnosti ter drugih pravic ostalih pacientov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Medsebojno zaupanje in spoštovanje je torej ključno za uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika. Če medsebojnega zaupanja ni, je uspešno in odgovorno opravljanje nalog osebnega zdravnika onemogočeno. Prav takšno stanje je, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, podano v obravnavani zadevi.

9. Čeprav je tožnica izpovedala, da na podlagi izkušenj, ki jih ima z drugimi zobozdravniki želi, da je njena osebna zobozdravnica še nadalje A.A., je slednja prepričljivo izpovedala, da po dogodkih, do katerih je prišlo po 16. 11. 2017, ne bi mogla več nadaljevati z delom kot tožničina osebna zobozdravnica, saj bi vedno pričakovala podobne reakcije, kar bi gotovo vplivalo na kvaliteto njenega dela. Prepričljivo je izpovedala, da se je zaradi tožničinih neresničnih navedb njun odnos porušil do te mere, da pri njej nikoli več ne bi mogla strokovno opraviti svojega dela, saj bi bila vedno pod pritiskom. Obtožbe, ki jih je tožnica izrekla na njen račun, dojema kot hude. Pri delu lahko koga tudi nehote poškoduje, zato jih ne more jemati zlahka.

10. Prepričljiva izpoved tožničine zobozdravnice daje tudi po stališču pritožbenega sodišča dovolj podlage za zaključek, da je med tožnico in zobozdravnico prišlo do takega nezaupanja, da bi bilo njuno nadaljnje sodelovanje neuspešno. Relevantno je le, kako tožničina ravnanja doživlja osebna zobozdravnica. Torej kot pritiske, zaradi katerih ne bi mogla več kvalitetno opravljati svojega dela. Pomeni, da ne more več uspešno in odgovorno opravljati nalog izbrane zobozdravnice, zato so podani razlogi, določeni v 2. točki 169. člena POZZ za zamenjavo osebnega zdravnika, kot je bilo pravilno in zakonito odločeno v obravnavanem predsodnem upravnem postopku. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb je zato utemeljeno zavrnjen.

11. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da stroški za pritožničino zastopanje na podlagi odločbe za brezplačno pravno pomoč⁵ bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 30/2003 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 15/2008 s spremembami.
⁵ Odločba BPP 346/2019.

Datum zadnje spremembe:

18.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 448/2013
• sodba I U 373/2012
• VSRS Sodba III Ips 52/2015