<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 259/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.259.2019
Evidenčna številka:VDS00032593
Datum odločbe:05.12.2019
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Edo Škrabec (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:začasna nezmožnost za delo - denarno nadomestilo - exceptio illegalis

Jedro

Po stališču pritožbenega sodišča 31. člena ZZVZZ, ki torej sploh ne določa, da bi za vštevanje v osnovo morala biti plača v pravno relevantnem koledarskem letu tudi izplačana, niti v delu zakonskega besedila "v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela" ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabljati na način, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje. Torej izključno jezikovno, tako da bi se upoštevalo le dejanska izplačila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Takšna razlaga bi namreč pomenila prikrajšanje zavarovancev. To še zlasti, ker je tudi pri dolgotrajnih bolniških staležih za odmero nadomestila bistveno le koledarsko leto pred letom nastanka začasne nezmožnosti za delo, ki se kasneje le usklajuje. Prikrajšanje zavarovanca pa ne more biti namen obravnavane določbe ZZVZZ, ki je v zagotavljanju sredstev za preživljanje tudi za obdobje, ko zavarovanec zaradi bolezni ali poškodbe začasno ni zmožen za delo. Bistvo pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe je namreč pravica posameznika, da se mu ob nastopu zavarovalnega primera, torej bolezni ali poškodbe in ob izpolnitvi drugih pogojev zagotovi pri nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja določena dohodkovna varnost za čas, ko je nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Takšna razlaga pomensko odprte zakonske določbe 1. odstavka 31. člena ZZVZZ je zlasti glede na plačane prispevke tudi edina ustavno skladna. Stališče sodišča prve stopnje in že toženca pred njim, torej da se v osnovo za nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni lahko všteje le plača, izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, poračuna plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila pa v osnovo ni mogoče všteti, je zmotno in zato nesprejemljivo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"Odločba toženca št. ... z dne 7. 5. 2018 se odpravi v 3. do 6. odstavku izreka in se zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

Toženec je dolžan tožnici povrniti stroške postopka v znesku 1.038,00 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Toženec je dolžan tožnici povrniti stroške pritožbe v znesku 229,50 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 7. 5. 2018 in št. ... z dne 7. 3. 2018, na odreditev tožencu, da izda novo odločbo o nadomestilu plače zaradi začasne nezmožnosti za delo od 19. 6. 2017 dalje z upoštevanjem plače v letu 2016 skupaj z izplačano razliko zaradi napredovanja in na izplačilo razlike nadomestila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega zneska do plačila. Sklenilo je, da tožnica krije svoje stroške postopka sama.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku in povrnitev stroškov.

Razlogovanje, da je po 31. členu ZZVZZ osnova za nadomestilo le plača iz leta 2016, ki je bila v tem letu izplačana in od katere so bili plačani prispevki, je zmotno. Določba 31. člena ZZVZZ ne predpisuje, da bi se v osnovo za izračun nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela upoštevala le izplačana plača. Plača za obdobje od 1. 12. 2015 do 1. 12. 2016, do katere je upravičena po odločbi Sodnega sveta z dne 8. 12. 2016 bi morala biti izplačana že leta 2016. Poračun, ki ga je prejela 3. 2. 2017, predstavlja premalo izplačano plačo v letu 2016, od katere so bili plačani tudi prispevki in podatki posredovani v matično evidenco. Zmotno je tudi sklicevanje na 15. člen ZDoh-2, ki ureja dohodnino, ne pa pravic iz socialnega zavarovanja. Te pravice urejata ZZVZZ in ZPSV. Opozarja na 2. in 50. člen Ustave RS. V zadevi Psp 515/2016 je že bilo zavzeto stališče, da ni bistveno, da je plača, ki se nanaša na relevantno leto in so od nje plačani prispevki, tudi dejansko izplačana v tem letu. Po sodbi VIII Ips 46/2011 pa je bistveno, da so plačani prispevki. Ker je že bil izveden dokaz za ugotovitev višine nadomestila z upoštevanjem poračuna plače za leto 2016, gre za sodbo presenečenja.

3. V odgovoru na pritožbo toženec prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava dejansko stanje v sodnem in predsodnem postopku ostalo nerazčiščeno.

Predmet sodne presoje in bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih odločb o odmeri nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni. Sporno je, ali se v osnovo za izračun tega nadomestila všteje poračun plače iz koledarskega leta pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, ki je bil (za nazaj) izplačan šele naslednje leto, ali ne. Z dokončnim posamičnim upravnim aktom je bilo v 1. odstavku izreka odločeno, da je pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 7. 3. 2018 delno utemeljena in ta odločba z 2. odstavkom izreka že v predsodnem upravnem postopku odpravljena. Izrečeno je bilo:

- da je zavarovanka, sedaj tožnica, upravičena do izplačila nadomestila plače za zadržanost od dela od 19. 6. 2017 do 30. 6. 2017 v višini 1.358,98 EUR, od 1. 7. 2017 do 31. 7. 2017 v višini 2.989,82 EUR, od 1. 8. 2017 do 31. 8. 2017 v višini 2.989,82 EUR, od 1. 9. 2017 do 16. 9. 2017 v višini 1.566,04 EUR, od 17. 9. 2017 do 30. 9. 2017 v višini 1.601,74 EUR, od 1. 10. 2017 do 31. 10. 2017 v višini 3.363,53 EUR od 1. 11. 2017 do 30. 11. 2017 v višini 3.363,53 EUR in od 1. 12. 2017 do 31. 12. 2017 v višini 3.363,53 EUR (3. odstavek izreka),

- da nadomestilo plače zavarovanki po odtegnitvi vseh ustreznih davkov in prispevkov izplača delodajalec v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (4. odstavek izreka),

- da se zahteva za povrnitev stroškov pravnega zastopanja zavrne (5. odstavek izreka) in

- da posebni stroški postopka niso nastali (6. odstavek).

7. V predsodnem upravnem postopku so bili za izračun osnove za nadomestilo upoštevani podatki o osnovi oziroma plači, izplačani v letu 2016, kot pravno relevantnem letu glede na to, da je tožnica v bolniškem staležu od 8. 5. 2017 dalje, kot jih je sporočil delodajalec. Znaša 38.623,72 EUR ob 2088 urah osnove. Čeprav je delodajalec tožnici 3. 2. 2017 zaradi napredovanja v višji plačni razred izplačal poračun plače v višini 6.884,71 EUR iz naslova izplačila razlike med pripadajočo plačo zaradi napredovanja in dejansko izplačano plačo za obdobje od decembra 2015 do decembra 2016, plačal prispevke za socialno varnost in popravil podatke o osnovah v matični evidenci zavarovancev ter uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poračun oziroma izplačilo razlike med izplačano plačo v letu 2016 in pripadajočo plačo v tem letu v osnovo za odmero nadomestila ni bilo upoštevano.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

8. Nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezenskih ali poškodbenih vzrokov, ki ga sicer v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja izplačuje delodajalec, ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)2. Po 1. odstavku 31. člena tega zakona je osnova za nadomestilo povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

9. Kljub takšni zakonski določbi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ)3 brez izrecnega zakonskega pooblastila4 podzakonskemu splošnemu aktu, da bi odmero nadomestila sploh lahko podrobneje urejal, nikakor pa ne omejeval, razen splošnega pooblastila iz 26. člena ZZVZZ glede natančnejšega obsega zdravstvenih storitev, postopka uveljavljanja pravic, standardov in normativov, v 140. členu določajo, da je osnova za nadomestilo zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. V 4. točki 1. odstavka 141. člena POZZ poračun plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila, iz vštevanja v osnovo za izračun nadomestila celo izrecno izključujejo.

Ob ustavno skladni razlagi materialnega prava podzakonski splošni pravni akt pri sojenju ne sme biti uporabljen, če so z njim določeni pogoji za pridobitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so lahko le predmet zakonskega urejanja. Ustavno sodišče RS5 je ob ustavno sodnih presojah POZZ že večkrat zavzelo jasno stališče, da sta določitev pogojev za uveljavljanje pravic do zdravstvenega varstva in način izvrševanja pravic glede na 1. odstavek 51. člena Ustave RS6 izrecno pridržana zakonu. Sistem pravic in tudi njihove omejitve lahko ureja le zakon, ne pa podzakonski splošni akt. Pravica do posameznih dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je temeljna pravica zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela se zavarovanim osebam z obveznim zavarovanjem zagotavlja v obsegu, ki ga določa ZZVZZ (2. točka 2. odstavka 13. člena ZZVZZ).

Izhajajoč iz 125. člena Ustave RS je sodišče vezano na ustavo in zakon, ne pa tudi na podzakonske predpise. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga pri sojenju moralo uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga ne sme uporabiti. Gre za t. i. exceptio illegalis. Velja tudi glede uporabe 140. člena in 4. točke 1. odstavka 141. člena POZZ, ki v nasprotju z 31. členom ZZVZZ v osnovo za nadomestilo všteva le zavarovančevo povprečno mesečno plačo in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, med tem ko ZZVZZ v 31. členu pogoja izplačane plače v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, ne predpisuje. Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil7 ureja samo način povračila nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela delodajalcem, ki so do povračila upravičeni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1)8, ZZVZZ in POZZ. Zakon o dohodnini (ZDoh-2)9 odmere nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ne ureja. Pomeni, da je pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve podana izključno v 1. odstavku 31. člena ZZVZZ.

10. Po stališču pritožbenega sodišča pa 31. člena ZZVZZ, ki torej sploh ne določa, da bi za vštevanje v osnovo morala biti plača v pravno relevantnem koledarskem letu tudi izplačana, niti v delu zakonskega besedila "v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela" ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabljati na način, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje. Torej izključno jezikovno, tako da bi se upoštevalo le dejanska izplačila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Takšna razlaga bi namreč pomenila prikrajšanje zavarovancev. To še zlasti, ker je tudi pri dolgotrajnih bolniških staležih za odmero nadomestila bistveno le koledarsko leto pred letom nastanka začasne nezmožnosti za delo, ki se kasneje le usklajuje. Prikrajšanje zavarovanca pa ne more biti namen obravnavane določbe ZZVZZ, ki je v zagotavljanju sredstev za preživljanje tudi za obdobje, ko zavarovanec zaradi bolezni ali poškodbe začasno ni zmožen za delo. Bistvo pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe je namreč pravica posameznika, da se mu ob nastopu zavarovalnega primera, torej bolezni ali poškodbe in ob izpolnitvi drugih pogojev zagotovi pri nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja določena dohodkovna varnost za čas, ko je nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Takšna razlaga pomensko odprte zakonske določbe 1. odstavka 31. člena ZZVZZ je zlasti glede na plačane prispevke tudi edina ustavno skladna. Stališče sodišča prve stopnje in že toženca pred njim, torej da se v osnovo za nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni lahko všteje le plača, izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, poračuna plač v tekočem letu za obdobja, na katera se nanaša osnova za obračun nadomestila pa v osnovo ni mogoče všteti, je zmotno in zato nesprejemljivo.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Ker že v predsodnem upravnem postopku materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno in torej poračun plače, ki je bil sicer izplačan v letu 2017, vendar pa predstavlja plače za leto 2016, od katere so bili plačani prispevki, ni bil upoštevan pri izračunu osnove za nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, je bilo potrebno na temelju 351. člena ZPP in 1. točke 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)10 ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopenjsko sodbo spremeniti in razsoditi, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. Torej dokončno odločbo toženca z dne 7. 5. 2018 odpraviti v 3. do 6. odstavku izreka in zadevo vrniti v ponovno upravno odločanje. V sodnem postopku je bil sicer pridobljen izračun nadomestila z upoštevanjem obravnavanega poračuna, vendar se tožnica z njim ni strinjala.

V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno slediti materialno pravnemu izhodišču iz te sodbe. Sporno nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni bo potrebno odmeriti tako, da bo v osnovo za nadomestilo upoštevan tudi poračun plače iz naslova izplačila razlike med pripadajočo plačo zaradi napredovanja in dejansko izplačano plačo za leto 2016, izplačan 3. 2. 2017.

Stroški postopka

12. Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi je bilo potrebno hkrati odločiti o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožnica je s tožbenim zahtevkom uspela, zato ji je toženec v skladu s 1. odstavkom 154. člena ZPP dolžan povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 1.038,00 EUR, odmerjenih v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo11. In sicer po tar. št. 15/1 300 točk za tožbo, 4 krat 225 točk za pripravljalno vlogo, 300 točk za prvi narok za glavno obravnavo, 150 točk za naslednji narok za glavno obravnavo in 2 krat 40 točk za odsotnost iz pisarne, skupaj torej 1.730 točk oziroma 1.038,00 EUR. Do povračila stroškov za posvet s stranko tožnica ni upravičena, ker so ti stroški zajeti že v drugih stroškovnih postavkah.

13. Ob takšnem pritožbenem izidu, ko je tožnica s pritožbo uspela, je pritožbeno sodišče tožencu naložilo še plačilo stroškov pritožbe, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe. V skladu z OT je priznalo 375 točk za pritožbo in 2 % iz naslova materialnih stroškov, skupaj torej 382,5 točk oziroma 229,50 EUR. Višje priglašeni stroški niso utemeljeni.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
3 Ur. l. RS, št. 30/2003 – uradno prečiščeno besedilo
4 Do uveljavitve Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji – ZUTPG (Ur. l. RS, št. 114/2006 z dne 9. 11. 2006) je ZZVZZ podzakonski predpis pooblastil le za določitve načina valorizacije osnove in nadomestila.
5 Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-1303/11-21; U-I- 25/14-8 z dne 21. 3. 2014.
6 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.
7 Ur. l. RS, št. 130/2004 s spremembami.
8 Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami.
9 Ur. l. RS, št. 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
10 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
11 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZZVZZ-UPB3 - člen 13, 13/2, 13/2-3, 26, 31, 31/1.
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 125.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) - člen 26, 140, 141, 141/1, 141/1-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2NDE0