VDSS Sklep Psp 376/2019

Jedro

Pritožba je utemeljeno zavržena. ZPP v 333. členu določa, da se zoper sodbo izdano na prvi stopnji smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V predmetni zadevi je sodna odločba VIII Ps 741/2016 z dne 31. 8. 2016 že postala pravnomočna. Zoper pravnomočno sodno odločbo pa niso več dovoljena redna pravna sredstva. Materialno podlago za svojo odločitev je sodišče imelo v prvem odstavku 343. člena ZPP, kjer je določeno, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Že sodišče prve stopnje je tožniku tudi pravilno pojasnilo, da je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Osnovni pogoj za vložitev izrednega pravnega sredstva pa je, da tako sredstvo, v zakonsko določenem roku, skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko vloži le pooblaščenec, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), za kar pa v sporni zadevi ne gre, saj pritožba ni bila vložena po odvetniku, razen tega tožnik tudi ne izkazuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnika z dne 15. 11. 2019.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da se razpravljajoča sodnica ni poglobila v sodbo opr. št. VIII Ps 741/2016 z dne 31. 8. 2016 in sklep Psp 520/2016 z dne 17. 11. 2016. Če bi se, bi ugotovila, da sta omenjeni odločbi krivični in nezakoniti. Sprejeti sta bili brez upoštevanja njegove delovne dokumentacije. S pritožbo zahteva, da se pokojninske odločbe razveljavijo, ter da se ponovno odmeri pokojnina na osnovi predložene dokumentacije. Razen tega naj se mu tudi izplača razlika v pokojnini od izdane prve pokojninske odločbe do poplačila, skupaj z zakonsko predpisanimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sodno odločbo opr. št. VIII Ps 741/2016 z dne 31. 8. 2016 zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2014 in sklepa št. ... z dne 31. 8. 2014. S sklepom pa je tožbo na ponovno odmero starostne pokojnine z upoštevanjem nadur v obdobju od leta 1972 do 1985 zavrglo. Taka odločitev je bila potrjena s sodno odločbo pritožbenega sodišča št. Psp 520/2016 z dne 17. 11. 2016. Zoper navedeno sodno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki je bila s sklepom št. VIII Ps 741/2016 z dne 9. 1. 2017 zavržena iz razloga, ker pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena. S sklepom št. Psp 57/2017 z dne 2. 2. 2017 je bila pritožba vložena zoper prej navedeni sklep zavrnjena. Tožnik je 15. 11. 2019 ponovno vložil pritožbo zoper sodno odločbo št. VIII Ps 741/2016 z dne 31. 8. 2016. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo zavrglo ob razlogovanju, da zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep pritožba ni dovoljena.

6. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo. ZPP v 333. členu določa, da se zoper sodbo izdano na prvi stopnji smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V predmetni zadevi je sodna odločba VIII Ps 741/2016 z dne 31. 8. 2016 že postala pravnomočna. Zoper pravnomočno sodno odločbo pa niso več dovoljena redna pravna sredstva. Materialno podlago za svojo odločitev je sodišče imelo v prvem odstavku 343. člena ZPP, kjer je določeno, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Že sodišče prve stopnje je tožniku tudi pravilno pojasnilo, da je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Osnovni pogoj za vložitev izrednega pravnega sredstva pa je, da tako sredstvo, v zakonsko določenem roku, skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko vloži le pooblaščenec, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), za kar pa v sporni zadevi ne gre, saj pritožba ni bila vložena po odvetniku, razen tega tožnik tudi ne izkazuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

14.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Kp 157/2000
• VSL sklep I Kp 1124/2005
• VSK sklep II Cpg 109/2006