<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Psp 357/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.357.2019
Evidenčna številka:VDS00032678
Datum odločbe:10.01.2020
Senat:Edo Škrabec (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), Elizabeta Šajn Dolenc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:lastnost zavarovanca - zavrženje tožbe - procesna predpostavka - upravni akt

Jedro

Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.

Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 25. 3. 2019, ker za meritorno sojenje ni procesne predpostavke.

2. Sklep izpodbija tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri stroškovne ugoditve zahtevku, oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Sodišču očita, da se niti z besedo ni dotaknilo tožbenih navedb, da je potrebno izpodbijano upravno odločbo šteti za dokončno. Prvostopenjska odločba z dne 22. 10. 2018 je v delu, po katerem A.A. nima lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja pri B. d. o. o. od 15. 9. 2016 do 9. 12. 2016, postala dokončna. Zadeva je nezakonito vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, saj ni bilo razlogov za spremembo v škodo pritožnika. Sodišče se ni opredelilo do sklicevanja na 253. člen Zakona o splošnem upravnem postopku1 (ZUP), ki dopušča spremembo odločbe v škodo pritožnika le iz razlogov, določenih v 274., 278. in 279. členu ZUP-a. Ker ni izkazana nobena okoliščina iz navedenih členov ZUP-a, izpodbijana odločitev ni zakonita. Drugostopenjski organ in prvostopenjsko sodišče se ne moreta izogniti vsebinski obravnavi zadeve, saj ni možna zavrnitev pritožbe in sočasna odprava upravne odločbe. Poseženo je v pravice in pravne koristi tožeče stranke. Sklicuje se na sodno prakso o neobstoju razlogov za spremembo odločbe prvostopenjskega organa v škodo tožeče stranke v zadevah št. II U 454/2011, I U 2219/2009 in I U 1995/2013.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem procesnem stanju in pravilno uporabljenih določbah Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) ter Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1).

5. Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.

Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano. To velja tudi za predmetno zadevo.

6. Iz listinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, ki jo je pravilno dokazno ocenilo sodišče prve stopnje nedvomno izhaja, da gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 25. 3. 2019, s katero je pritožba zavezanca sicer zavrnjena, hkrati pa odpravljena prvostopenjska odločba z dne 22. 10. 2018 in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. Odpravljena je odločitev prvostopenjskega organa, da zavarovanec A.A. nima lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja pri B. d. o. o. od 15. 9. 2016 do 9. 12. 2016, ki je bila izdana po uradni dolžnosti v zvezi z ugotovitvami belgijskega inšpekcijskega organa.

Odprava prvostopenjske upravne odločbe seveda pomeni, da o lastnosti zavarovanca delavca tožeče stranke še ni odločeno in zato z drugostopenjsko odločitvijo ni bila niti mogla biti prizadeta v pravicah ali pravnih koristi v smislu 63. člena ZDSS-1. Takšno procesno pravno stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v istovrstni zadevi4 tožeče stranke, v kateri je šlo za enako dejansko in pravno podlago.

7. Dejanske okoliščine konkretnega primera narekujejo, da je potrebno v skladu s 75. členom ZDSS-1 tožbo kot preuranjeno zavreči, saj za njeno vsebinsko reševanje ni procesne predpostavke. Drugačno stališče tožeče stranke je zmotno in zato nesprejemljivo.

8. Že iz predhodno navedenih razlogov, ko je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožba iz procesnih razlogov zakonito zavržena, niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati neobstoj pogojev iz 274., 278. in 279. člena ZUP-a za spremembo prvostopenjske odločbe in vrnitev območni enoti tožene stranke v ponovno odločanje o lastnosti zavarovanca ter zadevo vsebinsko presoditi zaradi domnevne kršitve prepovedi reformatio in peius v predsodnem upravnem postopku. Tovrstni pritožbeni očitki v okoliščinah konkretnega primera pravno niso relevantni, saj ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane. Enako velja za pavšalno sklicevanje na sodno prakso iz upravno pravnih zadev oz. sporov pred specializiranim upravnim sodiščem.

Čeprav za rešitev pritožbe ni bistveno, sodišče tožeči stranki zgolj pojasnjuje, da 2. odstavek 253. člena ZUP-a ureja razloge za spremembo prvostopenjske odločbe v škodo pritožnika, in ne razlogov za odpravo prvostopenjske odločbe ter vrnitve organu prve stopnje v ponovno odločanje, do česar je prišlo v predmetni zadevi.

9. Zaradi obrazloženega je na podlagi 365. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je ob uporabi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da trpi tožeča stranka sama svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
4 Sodna odločba VDSS opr. št. Psp 235/2019 z dne 3. 10. 2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 58, 63, 75.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MzM5