<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba in sklep Psp 301/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.301.2019
Evidenčna številka:VDS00032608
Datum odločbe:20.02.2020
Senat:mag. Lilijana Strban (preds.), Edo Škrabec (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:vračilo prispevkov - sodno varstvo

Jedro

Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena ZPIZ-2 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena OZ pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2.

Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 33.808,11 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 11.414,17 EUR, ki tečejo od 1. 9. 2015 dalje do plačila, od zneska 4.751,69 EUR, ki tečejo od 1. 10. 2015 dalje do plačila, od zneska 4.173,64 EUR, ki tečejo od 31. 10. 2015 dalje do plačila, od zneska 6.490,25 EUR, ki tečejo od 1. 12. 2015 dalje do plačila, od zneska 4.675,81 EUR, ki tečejo od 1. 1. 2016 dalje do plačila, od zneska 2.302,55 EUR, ki tečejo od 30. 1. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožbo na ugotovitev, da sta A. d. o. o. in prevzemna družba B. d. d. izpolnila vse obveznosti po sodbi opr. št. Pd 34/2012 z dne 3. 6. 2014, da so bili vloženi REK obrazci z izplačili za vrsto dohodka 1095 za obdobje od 1. 3. 2005 do 11. 10. 2006 v višini 46.875,44 EUR bruto z datumom izplačila 31. 8. 2015, v višini 19.514,16 EUR bruto z datumom izplačila 30. 9. 2015, v višini 17.140,17 EUR bruto z datumom izplačila 30. 10. 2015, v višini 26.653,99 EUR bruto z datumom izplačila 30. 11. 2015, v višini 19.202,54 EUR bruto z datumom izplačila 31. 12. 2015 in v višini 9.456,06 EUR bruto z datumom izplačila 29. 1. 2016, da so prispevki za socialno varnost in ostale obveznosti za izplačila v celoti plačane in da je toženec plačane prispevke po sodbi opr. št. Pdp 1569/2014 dolžan evidentirati v informativni osebni evidenci obveznega zavarovanja, je zavrglo (II. točka izreka). Sklenilo je še, da tožnik svoje stroške postopka krije sam (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Čeprav je toženec prejel plačilo vseh prispevkov s strani nekdanjega delodajalca A. d. o. o. oziroma prevzemne družbe B. d. d., jih ni evidentiral v informativni evidenci osebnega zavarovanja. Pravico do priznanja zavarovalne dobe ima na podlagi pravnomočne sodbe, opr. št. Pd 34/2012 v zvezi s sodbo Pdp 358/2004. Plačani prispevki bi se morali evidentirati tako, kot bi bili evidentirani, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Vsak posameznik prispeva v blagajno prispevek, ki je odvisen od dohodka. Gre za dokladni sistem, v katerem aktivno zaposleni z vplačanimi prispevki in davki vzdržujejo upokojence. Pravilno evidentiranje plačanih prispevkov je zato ključno za odmero pravic iz zavarovanja, kar je tudi njegov interes. Delovno razmerje predstavlja prednostno podlago zavarovanja. Zaključek, da sodba z dne 13. 1. 2006 še ni izvršena, je protispisen. Za kaj takega v spisu ni dokaza in je v nasprotju z neprerekano trditvijo, da je sodba v celoti izvršena. Merodajna je sodba Pd 34/2012. V delovnem sporu je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku na ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi, zato je v tem sporu potrebno ugotoviti le, na katero obdobje se plačani prispevki nanašajo. Z izpodbijano sodno odločbo mu je odvzeta pravica do izplačila pokojnine. Čeprav je moral delodajalec na podlagi sodbe plačati prispevke, pokojnina ne bo odmerjena v višjem znesku. Toženec bo zato obogaten, sam pa od tega ne bo imel koristi. Podana je kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),1 ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Obrazložena ni niti zavrnitev tožbenega zahtevka. Gre za poseg v pridobljene in ustavne pravice. Poseg v pričakovane pravice pomeni nedopusten poseg v priznano pravico do pokojninskega zavarovanja v višini, ki ustreza plačanim prispevkom in odmerni stopnji. Po ustavno sodni praksi (Up-1169/12) je pravica do pokojnine človekova pravica, ki je izrecno zagotovljena tudi v okviru pravice do socialne varnosti iz 1. odstavka 50. člena Ustave RS (URS).2 Kršeni so tudi 2., 14. in 33. člen URS. Ugovor pasivne legitimacije ni utemeljen. Čeprav toženec ni pristojen za pobiranje prispevkov, pa je pristojen za uveljavljanje pravic s področja socialne varnosti. Tega sodišče prve stopnje sploh ni obravnavalo, zato je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta izpodbijana zavrnilna sodba in sklep o zavrženju dela tožbe izdana na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter pravilno uporabljenega materialnega prava. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih. Podane niso niti zatrjevane kršitve 2., 14., 33. in 50. člena URS.

5. Večkrat zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodna odločba takšnih pomanjkljivosti nima. Vsebuje bistvene dejanske in utemeljene pravne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka in zavrženje dela tožbe ter jo je mogoče preizkusiti. Tudi če se sodišče ne opredeli do navedb strank, ne gre za kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se sicer ni dolžno opredeliti do vseh navedb strank, temveč le do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh tožnikovih relevantnih navedb.

6. S sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 358/2004 z dne 13. 1. 2006, je bilo ugotovljeno, da tožniku delovno razmerje pri A. d. o. o. še vedno traja z vsemi pravicami po pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 10. 2001. Kljub temu je bila z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 10. 7. 2006 zahteva za priznanje lastnosti zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja tožniku od 26. 5. 2003 dalje zavrnjena iz razloga, ker je bil v tem obdobju že vključen v obvezno zavarovanje na drugih zavarovalnih podlagah.3 Sodišče prve stopnje ne zaključuje, da sodba z dne 13. 1. 2006 ni izvršena, temveč v tej smeri zgolj povzema obrazložitev odločbe toženca z dne 10. 7. 2006.

7. Po sodbi Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 36/2012 z dne 3. 6. 2014, potrjeni s sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp z dne 1518/2014 z dne 2. 4. 2015, je delodajalec A. d. o. o. med drugim dolžan tožniku obračunati bruto razlike plač za obdobje od 26. 5. 2003 do 28. 2. 2005 v določenem skupnem bruto znesku in od njega odvesti predpisane prispevke in davke ter tožniku plačati neto znesek skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Enako je bilo s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, opr. št. Pd 34/2012 z dne 3. 6. 2014, potrjeno s sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Pdp 1569/2014 z dne 8. 5. 2015, odločeno še za obdobje od 1. 3. 2005 do 11. 10. 2006.

8. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, po sodni praksi4 sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravice na njihovi podlagi kasneje mogoče realizirati ali ne. Pri sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki glede na načelno določbo 2. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)5 temelji na medgeneracijski solidarnosti, načelih vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja ter ima javno pravno naravo, zakon ne zagotavlja vračila prispevkov. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju s temelji sistema in ustavno nedopustna. Uporaba 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ)6 pa bi bila v nasprotju s temelji pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz ZPIZ-2.

9. Za vračilo prispevkov torej v ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ZPIZ-2 ni pravne podlage. Podredni tožbeni zahtevek na vračilo prispevkov je zato utemeljeno zavrnjen, pritožba v delu zoper sodbo mora posledično ostati brezuspešna.

10. Enako velja za pritožbo v delu zoper sklep. Tožba v delu na ugotovitev, da je delodajalec izpolnil vse obveznosti po sodbi opr. št. Pd 34/2012 z dne 3. 6. 2014, da so bili vloženi ustrezni REK obrazci, da so prispevki za socialno varnost in ostale obveznosti za izplačila v celoti plačane in da je toženec plačane prispevke dolžan evidentirati v informativni osebni evidenci obveznega zavarovanja, je zakonito zavržena. Sodišče prve stopnje namreč ni imelo nobene pravne podlage, da bi presojalo zahtevek, o katerem predhodno toženec ni odločal.

11. Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je praviloma7 dopustno le zoper drugostopenjske oziroma v upravnem postopku dokončne posamične upravne akte toženca, s katerimi je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih zavarovanca oziroma tožnika. Po 1. odstavku 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)8 je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Gre za procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je socialni spor sploh dopusten. Ko gre za pravice, obveznosti ali pravne koristi, sodišče torej v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Pomeni, da mora zavarovanec oziroma tožnik najprej izčrpati redne poti v okviru upravnega postopka in šele nato uveljavlja sodno varstvo.

12. Ker o zahtevku v zvezi z ustreznim evidentiranjem prispevkov v matični evidenci toženec ni odločal, je sodišče prve stopnje v tem delu tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 zakonito zavrglo. Procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene, zato o postavljenem tožbenem zahtevku v tem delu ni dopustno vsebinsko odločati. Po 1. odstavku 89. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)9 se podatki, vneseni v matično evidenco na način, ki ga ureja ta zakon, lahko naknadno dopolnijo ali popravijo na zahtevo zavarovanca, če se ugotovi, da so v matično evidenco vpisani nepravilni, netočni ali nepopolni podatki. Podatki se popravijo oziroma dopolnijo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, javnih listin in drugih verodostojnih listin.

13. Na podlagi prispevkov tožniku pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer sploh še ni bila priznana niti odmerjena, zato mu pravica do pokojnine oziroma njene odmere v višjem znesku tudi ni mogla biti odvzeta. Posledično pa tudi ne morejo biti podane zatrjevane kršitve 2., 14., 33. in 50. člena URS.

14. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ter 2. odstavka 365. člena ZPP s to dodatno obrazložitvijo potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne.10

15. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo potrebno na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP skleniti še, da tožnik stroške pritožbe krije sam.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.
3 Od 26. 5. 2003 do 31. 7. 2003 z zavarovalno podlago 01, od 1. 8. 2003 dalje pa z 05.
4 Psp 118/2019, Psp 333/2018.
5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
6 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.
7 Izjema je le molk organa.
8 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
9 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami.
10 1. odstavek 360. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 63, 63/1.
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MzI4