VDSS Sodba Psp 336/2019

Jedro

Po stališču pritožbenega sodišča dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, četudi ni oproščen plačila dohodnine, pri ugotavljanju dohodka za ugotavljanje materialnega položaja upravičenca oziroma družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni mogoče upoštevati, če je upravičenec ali družinski član v osebnem stečaju. Upoštevanja oziroma neupoštevanja dohodka, ki se sicer skladno z 12. členom ZUPJS upošteva med dohodke za ugotavljanje materialnega položaja, če je upravičenec ali družinski član v osebnem stečaju, ZUPJS ne ureja. ZUPJS dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine v postopku osebnega stečaja, izrecno ne izključuje iz upoštevanja dohodka, vendar ne določa niti, da bi se obravnavani dobiček upošteval tudi v primeru osebnega stečaja. Pomeni, da je upoštevanje dohodka za ugotavljanje materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v primeru osebnega stečaja upravičenca ali družinskega člana povsem podnormirano. Pri razlagi in uporabi 12. člena ZUPJS je zato potrebno upoštevati namen te določbe, pa tudi njegovo vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema. Torej samim institutom osebnega stečaja, njegovim namenom ter tudi namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

Po stališču pritožbenega sodišča bi bilo upoštevanje dohodka, s katerim upravičenec oziroma družinski član zaradi osebnega stečaja ne more razpolagati, v nasprotju z namenom 12. člena ZUPJS, ureditvijo in namenom osebnega stečaja ter tudi z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

Stališče, da se dobiček od prodaje nepremičnin v osebnem stečaju šteje v dohodek družine za ugotovitev materialnega položaja družine za upravičenost do otroškega dodatka in državne štipendije, čeprav gre za sredstva, s katerimi zaradi osebnega stečaja ni mogoče razpolagati, je zmotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan tožnici povrniti stroške pritožbe zoper nadomestno sodbo v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo dve odločbi iste št. ... z dne 29. 9. 2017¹ in zadevi vrnilo v ponovno upravno odločanje. Tožencu je naložilo, da za tožnico na račun sodišča povrne 240,23 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami, zato je podana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).² Izvor upoštevanega dohodka tožničinega moža v višini 42.679,22 EUR je jasen, saj je podatek o dobičku pri prodaji nepremičnin na podlagi 11. točke 2. odstavka 51. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)³ pridobljen od Finančne uprave RS (FURS). Podlaga za upoštevanje dobička pri prodaji nepremičnin kot dohodka je 12. člen ZUPJS, konkretizira pa ga 2. člen Pravilnika o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine.⁴ Za izdajo odločbe o odmeri dohodnine je glede podatka o dobičku iz kapitala, doseženim z odsvojitvijo nepremičnin, pristojna FURS, ki ugotavlja, ali je oseba v določenem letu imela tovrstni dohodek. Ne strinja se, da bi bilo v ponovljenem upravnem odločanju potrebno ugotavljati vrednost prodanih nepremičnin ob pridobitvi in odsvojitvi. To je v pristojnosti FURS, ki ugotavlja podatke o dohodkih oseb v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Skladno s 1. odstavkom 2. člena Pravilnika, ki pod šifro ... opredeljuje dobiček iz kapitala, je bil pravilno ugotovljen dobiček tožničinega moža od odsvojitve nepremičnin. Gre za bruto znesek v višini 50.210,85 EUR, dohodnino v višini 7.531,63 EUR in neto znesek v višini 42.679,22 EUR, ki je bil upoštevan pri izdaji odločbe. V ponovnem upravnem postopku bi bilo mogoče pri FURS le poizvedeti, kaj predstavlja dohodek v informacijskem sistemu ISCSD2, vendar bi to vzbujalo dvom v uradne podatke. Tožnica bi morala podatke urediti pri davčnemu organu. Dokazno breme je na njej. Prilaga izpis iz informacijskega sistema ISCSD2, iz katerega so bili pridobljeni podatki eDURS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju, z izpodbijano sodbo prvostopenjska posamična upravna akta utemeljeno odpravljena in zadevi vrnjeni v ponovno upravno odločanje. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane.

K zatrjevani procesni kršitvi in dosedanji potek postopka

5. Zatrjevana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bilo v nasprotju s podatki v spisu o dobičku pri prodaji spornih nepremičnin, pridobljenih od finančne uprave, ugotovljeno, da znesek upoštevanega dohodka tožničinega moža v višini 42.679,22 EUR ni jasen, ni podana. T. i. protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov. Torej takrat, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listin pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko imajo oziroma kot jo imajo izvorno. Sodišče se pri protispisnosti ne opredeljuje in ne ocenjuje vrednosti posameznega dokaza, temveč zapis iz listine ali zapisnika napačno prenese v obrazložitev sodbe. Kaj takega iz izpodbijane sodbe ne izhaja.

6. Da zatrjevana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ni podana, se je pritožbeno sodišče⁵ izreklo že ob reševanju tožničine pritožbe zoper nadomestno sodbo,⁶ izdano na obravnavano pritožbo toženca in ob oceni sodišča prve stopnje, da je očitana kršitev podana. Z nadomestno sodbo je bila med drugim nadomeščena izpodbijana sodba in tožbeni zahtevek na odpravo odločb z dne 29. 9. 2017 ter izplačilo otroškega dodatka za obdobje od oktobra 2017 do vključno maja 2018 v skupnem znesku 1.646,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podredno odreditev izdaje dokončne odločbe, zavrnjen.

Vendar pa z nadomestno sodbo ni bila "popravljena" protispisnost, saj ni bila "popravljena" le napaka tehnične narave oziroma nepravilnega prenosa relevantnega podatka iz izpodbijane odločbe v sodbo, temveč je bilo na seji senata in na podlagi v pritožbi toženca predložene listine, drugače ugotovljeno dejansko stanje. Zato je bilo tožničini pritožbi ugodeno in nadomestna sodba razveljavljena ter zadeva v tem obsegu vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Predmet spora in bistvene dejanske okoliščine

7. Z odločbo z dne 29. 9. 2017 je bila odločba z dne 23. 5. 2017 o tožničini upravičenosti do otroškega dodatka za dva otroka od 1. 6. 2017 do 31. 5. 2018 s 1. 8. 2017 razveljavljena in odločeno, da tožnica od 1. 8. 2017 dalje ni upravičena do otroškega dodatka in je dolžna vrniti že prejete prejemke. Z odločbo 29. 9. 2017 je bila odločba z dne 23. 5. 2017 o upravičenosti tožničine hčere do državne štipendije za šolsko leto 2016/17 od 1. 6. 2017 dalje, razveljavljena s 1. 8. 2017 in odločeno, da ji štipendija v šolskem letu 2016/17 miruje od 1. 8. 2017 in se ne izplačuje ter je potrebno vrniti prejeto štipendijo. Izpodbijani odločbi sta bili izdani po uradni dolžnosti ob ugotovitvi, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presega zgornjo mejo predpisanih dohodkovnih razredov za upravičenost do otroškega dodatka oziroma državne štipendije.

V dohodke družine je upoštevan znesek 42.679,22 EUR. V izpodbijanih odločbah je navedeno, da gre za dobiček - odsvojitev nepremičnin iz leta 2016. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ni jasno, kaj znesek 42.679,22 EUR sploh predstavlja, zato iz izpodbijanih odločb ni razvidno, kako je bil določen oziroma izračunan znesek, ki ga je prvostopenjski upravni organ štel za dobiček od prodaje nepremičnin.

Nepremičnine so bile prodane v postopku osebnega stečaja nad tožničinim možem.

Materialno pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve

8. Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Med drugim se upoštevajo tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)⁷ je obdavčljiv tudi dobiček iz kapitala. Gre za dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, pri čemer se za kapital šteje tudi nepremičnina (92. in 93. člen ZDoh-2). Obdavčljiva odsvojitev je vsaka odsvojitev nepremičnine, razen tistih, ki so v 95. členu ZDoh-2 opredeljene kot neobdavčljive. Oprostitve plačila dohodnine od dobička iz kapitala so predpisane v 96. členu ZDoh-2. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva. Dohodnine je oproščena tudi odsvojitev stanovanjske nepremičnine, v kateri je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in jo je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Davčna osnova je razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi (97. člen ZDoh-2).

Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se dobiček, dosežen z odsvojitvijo nepremičnine, pri uveljavljanju obravnavanih pravic iz javnih sredstev v dohodek lahko upošteva le, če ni oproščen plačila dohodnine. Po 1. točki 1. odstavka 12. člena ZUPJS in sodni praksi pritožbenega sodišča⁸ se namreč dobiček, dosežen z odsvojitvijo nepremičnine, ki je sicer obdavčljiv dohodek, če je oproščen plačila dohodnine, ne všteva v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja za uveljavljanje otroškega dodatka in državne štipendije.

9. Vendar po stališču pritožbenega sodišča dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine, četudi ni oproščen plačila dohodnine, pri ugotavljanju dohodka za ugotavljanje materialnega položaja upravičenca oziroma družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni mogoče upoštevati, če je upravičenec ali družinski član v osebnem stečaju. Upoštevanja oziroma neupoštevanja dohodka, ki se sicer skladno z 12. členom ZUPJS upošteva med dohodke za ugotavljanje materialnega položaja, če je upravičenec ali družinski član v osebnem stečaju, ZUPJS ne ureja. ZUPJS dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine v postopku osebnega stečaja, izrecno ne izključuje iz upoštevanja dohodka, vendar ne določa niti, da bi se obravnavani dobiček upošteval tudi v primeru osebnega stečaja. Pomeni, da je upoštevanje dohodka za ugotavljanje materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v primeru osebnega stečaja upravičenca ali družinskega člana povsem podnormirano. Pri razlagi in uporabi 12. člena ZUPJS je zato potrebno upoštevati namen te določbe, pa tudi njegovo vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema. Torej samim institutom osebnega stečaja, njegovim namenom ter tudi namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

10. Ureditev določitve dohodkov v ZUPJS temelji na načelu, da je treba upoštevati vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen ali so namenjeni kritju posebnih potreb. ZUPJS izhaja iz neto razpoložljivega dohodka. Pri presoji materialnega položaja posameznika oziroma družine so zato pomembni dohodki, s katerimi družina razpolaga v trenutku uveljavljanja pravice, kar je mogoče oceniti le med vložitvijo vloge in kratkem obdobju pred tem. Zakon namreč zasleduje načelo, da je pri ugotavljanju upravičenosti do socialnega transferja treba upoštevati vse dohodke in prejemke, s katerimi družina dejansko razpolaga, ne glede na to, ali so vir dohodnine ali ne.⁹ Stečajni dolžnik pa s sredstvi od prodaje nepremičnine v stečajni masi ne more razpolagati.

11. Osebni stečaj je postopek, v katerem prezadolžena oziroma nelikvidna fizična oseba poskuša dolgove poplačati s svojim premoženjem, za del dolgov pa lahko doseže odpust. Po 1. odstavku 381. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)¹⁰ je postopek osebnega stečaja dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe. Dolžnikovo premoženje, vključno z nepremičninami, po 226. členu ZFPPIPP spada v stečajno maso in se ga unovči s prodajo. Po 1. točki 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase se sprejemajo na fiduciarni denarni račun upravitelja (388. člen ZFPPIPP). Stečajni dolžnik torej s sredstvi od prodaje nepremičnine v stečajni masi ne more razpolagati, kljub temu se od prodane nepremičnine tudi v stečaju pod zakonskimi pogoji plača davek na dobiček iz kapitala.

Osebni stečaj se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (382. člen ZFPPIPP). Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, pa je v odpustu dolžnikovih obveznosti (399. člen ZFPPIPP). Prav zaradi zasledovanja teh ciljev se premoženje stečajnega dolžnika vnovči s prodajo, vendar dolžnik s sredstvi od prodaje ne more razpolagati, saj so namenjena poplačilu upnikov. Po stališču pritožbenega sodišča bi bilo upoštevanje dohodka, s katerim upravičenec oziroma družinski član zaradi osebnega stečaja ne more razpolagati, v nasprotju z namenom 12. člena ZUPJS, ureditvijo in namenom osebnega stečaja ter tudi z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev. Državna štipendija je skladno s 15. členom Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1)¹¹ namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Po ustavno sodni praksi¹² so republiške, sedaj državne štipendije izrazito socialne narave, ker so med drugim odvisne tudi od dohodkovnega cenzusa na družinskega člana. Otroški dodatek je namenjen preživljanju otroka. Po 70. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)¹³ se z otroškim dodatkom staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Kot socialni dajatvi državna štipendija in otroški dodatek sodita med pravice do socialne varnosti v smislu 1. odstavka 50. člena Ustave RS.¹⁴

Stališče, da se dobiček od prodaje nepremičnin v osebnem stečaju šteje v dohodek družine za ugotovitev materialnega položaja družine za upravičenost do otroškega dodatka in državne štipendije, čeprav gre za sredstva, s katerimi zaradi osebnega stečaja ni mogoče razpolagati, je iz navedenih razlogov zmotno in zato ni sprejemljivo. Otroški dodatek in štipendija sta tudi izvzeta iz stečajne mase. Sicer pa je Vrhovno sodišče RS¹⁵ v zvezi z uveljavljanjem brezplačne pravne pomoči že zavzelo stališče, da se del dohodka, ki gre v skladu s stečajno zakonodajo v stečajno maso in z njim ni mogoče razpolagati, pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva. Ne nazadnje je le takšna razlaga obravnavanih določb skladna z načelom pravične razdelitve javnih sredstev iz 2. člena ZUPJS.

Presoja pritožbenega sodišča

12. Zaključek sodišča prve stopnje, da iz izpodbijanih odločb ni razvidno, kako je bil določen oziroma izračunan znesek 42.679,22 EUR, ki ga je prvostopenjski upravni organ štel kot dobiček od prodaje nepremičnin, je sicer pravilen. Iz izpodbijanih odločb namreč vrednost prodanih nepremičnin ob pridobitvi in odsvojitvi ni razvidna, prav tako ni jasno, ali je bil tožničin mož oproščen plačila dohodnine. Izpodbijanih odločb se zato sploh ne da preizkusiti. Listina, ki jo je toženec predložil šele v pritožbi,¹⁶ predstavlja pritožbeno novoto, ki je na podlagi 1. odstavka 337. člen ZPP ni dopustno upoštevati. Vendar pa je omenjeno pravno irelevantno, saj dobička od odsvojitve nepremičnine, doseženega v postopku osebnega stečaja, kot je bilo že pojasnjeno, sploh ni mogoče upoštevati med dohodke družine za ugotovitev materialnega položaja družine za upravičenost do otroškega dodatka in državne štipendije. Izpodbijana posamična upravna akta sta na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)¹⁷ že zaradi navedenega razloga utemeljeno odpravljena in zadevi vrnjeni v ponovno upravno odločanje. V presodnem upravnem postopku je bil namreč znesek v višini 42.679,22 EUR zmotno upoštevan med dohodke družine za ugotovitev materialnega položaja družine.

13. V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno postopati v nakazani smeri in skladno s stališčem pritožbenega sodišča (2. odstavek 82. člena ZDSS-1). Brez upoštevanja dobička od prodaje nepremičnin v višini 42.679,22 EUR med dohodke družine bo potrebno ugotoviti materialni položaja družine. Šele, ko bo v navedeni smeri razčiščeno dejansko stanje, bo mogoče pravilno odločiti o upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev in eventualni vrnitvi neupravičeno prejetih zneskov.

14. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in s to dodatno materialno pravno utemeljitvijo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka

15. Ker je pritožbeno sodišče ob reševanju tožničine pritožbe zoper nadomestno sodbo, stroške njene pritožbe pridržalo do končne odločbe, je bilo upoštevaje načelo uspeha v sporu (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP) potrebno skleniti še, da je toženec dolžan tožnici, ki je v sporu uspela, povrniti stroške pritožbe zoper nadomestno sodbo v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Priznanih je 375 točk za pritožbo in 7,5 točk za materialne stroške, kar znaša 229,50 EUR, ter 22 % DDV v znesku 50,49 EUR, skupaj torej 279,99 EUR.

-------------------------------
¹ Gre za molk organa, zato so izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo.
² Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 93/11 s spremembami.
⁵ Sklep opr. št. Psp 174/2019 z dne 6. 11. 2019.
⁶ Sodba in sklep opr. št. I Ps 802/2018 z dne 17. 4. 2019.
⁷ Ur. l. RS, št. 13/2011- uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁸ Psp 511/2015.
⁹ Predlog ZUPJS, Poročevalec DZ št. 55 z dne 5. 5. 2010.
¹⁰ Ur. l. RS, št. 13/2014 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
¹¹ Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami.
¹² U-I-10/99, U-I-201/99, U-I-282/13-15.
¹³ Ur. l. RS, št. 16/2014 s spremembami.
¹⁴ Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.
¹⁵ Sklep X Ips 260/2017.
¹⁶ Priloga B/1.
¹⁷ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

13.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 487/2016
• VDSS sodba Psp 412/2014
• VDSS sodba Psp 611/2015