VDSS Sklep Psp 365/2019

Jedro

V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.

Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niti z besedo ni dotaknilo navedb tožeče stranke iz tožbe, iz katerih izhaja, zakaj je v konkretnem primeru potrebno izpodbijano odločbo tožene stranke šteti za dokončno odločbo, s katero je bilo oziroma bi moralo biti o pravnem razmerju dokončno in vsebinsko odločeno. Tožeča stranka vztraja, da je odločba tožene stranke št. ... z dne 20. 10. 2018 v delu, s katerim je odločila, da zavarovanec A.A. nima lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja pri tožeči stranki v obdobju od 4. 10. 2016 do 23. 12. 2016 postala oziroma bi morala postati dokončna in da razlog za vrnitev v ponovni postopek v tem delu (tem obdobju) ne obstaja. Drugostopenjski organ tožene stranke je odločitev prvostopenjskega organa, kljub temu, da je izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje, dejansko potrdil, saj je pritožbo tožeče stranke zavrnil (se pravi je o njej odločal vsebinsko). Zadeva je bila prvostopenjskemu organu nezakonito vrnjena v ponovno odločanje, saj zakonski (taksativno našteti) razlogi za spremembo odločbe v škodo tožeče stranke - pritožnika, ne obstajajo. Na podlagi pritožbe tožeče stranke je bilo slednjemu odločeno v škodo. Tožeča stranka se s tem v zvezi sklicuje na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).¹ Tako drugostopenjski organ kot tudi sodišče prve stopnje se ne moreta izogniti dolžnosti dokončne vsebinske obravnave sporne zadeve (obravnavanih zavarovalnih obdobij), pri čemer v tem primeru ne bi smela obveljati odločitev, da se zavrne pritožba tožeče stranke, saj se na ta način posega v pravico do pravnega sredstva, ki je zagotovljena tožeči stranki. V nobenem primeru ni možna odločitev, da se pritožba zavrne (vsebinska odločitev, na podlagi katere lahko tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo), hkrati pa, da se izpodbijana odločba odpravi in da se v tem primeru šteje, da tožeča stranka v tem trenutku (še) nima pravnega interesa za uveljavljanje sodnega varstva. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)² pazi po uradni dolžnosti.

5. V 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)³ je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.

6. Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.

7. V konkretnem primeru je tožeča stranka tožbo vložila zoper dokončno odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 27. 3. 2019, s katero je bila pritožba tožnika vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 20. 10. 2018 zavrnjena. Hkrati je drugostopenjski organ odločil, da bo o lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ponovno odločala območna enota. Zadeva je bila vrnjena prvostopenjskemu organu, da izvede nov postopek. Drugostopenjski organ torej o samih pravicah ni odločal. To pa pomeni, da tožeča stranka tudi ni bila prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih.

8. Tožbo, vloženo zoper takšen dokončni upravni akt je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za preuranjeno in jo pravilno v skladu z določbo 75. člena ZDSS‑1 zavrglo. Tožeča stranka namreč z dokončno odločbo ni bila prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih, saj bo o teh pravicah oziroma pravnih koristih ponovno odločal prvostopenjski organ tožene stranke. To pa pomeni, da zaradi neizpolnjene procesne predpostavke, določene v 63. členu ZDSS-1 pogoji za vsebinsko obravnavanje zadeve niso bili izpolnjeni. Sodišče prve stopnje zato tudi ni ugotavljalo, ali je takšna odločba drugostopnega organa tožene stranke pravilna in zakonita oziroma ali so izpolnjeni pogoji za spremembo takšne odločbe, določeni v 247., 278. in 279. členu ZUP, na katere se sklicuje pritožba.

9. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da gre za več istovrstnih zadev in da je enako stališče, pri katerem vztraja tudi v sporni zadevi, že zavzelo v drugi zadevi.⁴

10. Pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati pogoje, določene v citiranih določbah ZUP in presojati zadevo po vsebini, predvsem o tem, ali lahko pritožbeni organ odloči v škodo pritožnika, so zato brez podlage in neutemeljene. Pritožba nadalje neutemeljeno vztraja, da je tožena stranka z dokončno odločbo z dne 27. 3. 2019 o njeni pritožbi, vloženi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 20. 10. 2018, odločala po vsebini. Tožena stranka je zgolj navedla razloge, zaradi katerih je zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je hkrati v skladu z določbo 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.
⁴ Glej Psp 235/2019 z dne 3. 10. 2019.

Datum zadnje spremembe:

13.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 371/2019
• VDSS Sklep Psp 235/2019
• VDSS sodba in sklep Psp 480/2007