VDSS Sklep Pdp 792/2019

Jedro

Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo III. točko izreka sklepa, s katerim je odločalo o plačilu nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu ekonomske stroke. V navedenem sklepu je bilo odločeno tudi o višini doplačila tožeče stranke za strošek izvedenca. Sodišče prve stopnje je po izdaji sklepa ugotovilo, da je tožnik založil le predujem v višini 600,00 EUR za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca za tahografe, predujma za nagrado in stroške izvedenca ekonomske stroke pa ni plačal. Glede na to ugotovitev je z izpodbijanim sklepom pravilno zvišalo znesek, ki ga je tožnik še dolžan založiti na račun izvedbe dokaza z izvedencem ekonomske stroke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani popravni sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom popravilo sklep opr. št. I Pd 571/2015 z dne 27. 3. 2019 tako, da se III. točka izreka glasi: "Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati znesek v višini 1.004,70 EUR na račun sodišča št. 01100-6950501471, sklic št. ...".

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Sklicuje se na zapisnik o glavni obravnavi 20. 10. 2017, iz katerega izhaja, da mora tožeča stranka v roku 15 dni plačati 600,00 EUR stroškov za izvedenca finančne stroke na račun sodišča, sicer sodišče dokaza z izvedencem ne bo izvedlo. Opisuje potek postopka z imenovanjem sodnega izvedenca A.A. ter navaja, da je 6. 9. 2018 doplačal 1.184,86 EUR za njegovo nagrado, kot mu je naložilo sodišče. Dalje navaja, da je 21. 8. 2018 prejel sklep, da je v roku 15 dni dolžan založiti predujem za stroške sodnega izvedenca ekonomske stroke B.B. v višini 600,00 EUR, sicer sodišče tega dokaza ne bo izvedlo. Navaja, da tega ni poravnal, saj ponovno izvedensko mnenje izvedenca ekonomske stroke ni bilo neobhodno. Dalje pove, da je šele 17. 9. 2018 prejel sklep sodišča, da se ponovno imenuje izvedenec B.B.. Dalje pove, da je 9. 4. 2019 prejel sklep, da se sodnemu izvedencu B.B. prizna nagrada in nadomestilo za stroške za izvedensko mnenje v znesku 1.004,70 EUR, od tega je naloženih 404,70 EUR tudi poravnal. Navaja, da je iz navedenega razvidno, da ni plačal le 600,00 EUR, naloženih s sklepom 21. 8. 2018. Meni, da je skladno s prvim odstavkom 153. člena ZPP stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča dolžna založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z njegovo izvedbo. Poudarja, da je bil izvedenec s področja ekonomije imenovan šele s sklepom z dne 11. 9. 2018. Trdi, da je z neplačilom predujma za dodatno izvedensko mnenje z dne 8. 1. 2019 jasno izkazal, da ne finančno in ne vsebinsko ne soglaša s ponovnim angažiranjem in imenovanjem izvedenca B.B.. Glede na dejstvo, da ga je sodišče prve stopnje kljub temu ponovno angažiralo, je prepričan, da je sodišče to storilo zato "ker ne razpolaga s strokovnim znanjem za pravilno presojo". Glede na navedeno meni, da za delo izvedenca ni dolžan naknadno plačati. Navaja, da dodatno oziroma naknadno mnenje izvedenca B.B. tožniku ni koristilo, kar izkazuje tudi sodba. Primarno je prepričan, da ni dolžan plačati ničesar, podrejeno pa, da ni dolžan plačati drugega izvedenskega mnenja izvedenca B.B.. Glede na to predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma podredno, naj se mu naloži zgolj plačilo prvega izvedenskega mnenja z dne 20. 10. 2018.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani popravni sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo III. točko izreka sklepa z dne 27. 3. 2019, s katerim je odločalo o plačilu nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu ekonomske stroke B.B.. V navedenem sklepu je bilo odločeno tudi o višini doplačila tožeče stranke za strošek izvedenca. Sodišče prve stopnje je po izdaji sklepa z dne 27. 3. 2019 ugotovilo, da je tožnik založil le predujem v višini 600,00 EUR za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca za tahografe A.A., predujma za nagrado in stroške izvedenca ekonomske stroke B.B. pa ni plačal. Glede na to ugotovitev je z izpodbijanim sklepom pravilno zvišalo znesek, ki ga je tožnik še dolžan založiti na račun izvedbe dokaza z izvedencem ekonomske stroke B.B., s 404,70 EUR na 1.004,70 EUR.

6. Tožnik v pritožbi po vsebini nasprotuje svoji obveznosti doplačila nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja z navedbami o tem, da ni predlagal izvedbe dokaza z izvedencem ekonomske stroke¹ oziroma da mu izvedba tega dokaza ni koristila, kar pa za odločitev v zadevi ni bistveno. Tožnik si namreč zmotno razlaga pomen sklepa z dne 27. 3. 2019 v povezavi z izpodbijanim popravnim sklepom. S tem sklepom namreč sodišče prve stopnje ni odločilo o tem, kdo krije stroške postopka (med katere sodi tudi strošek dokaza z izvedencem), pač pa je odločilo le o tem, da je tožeča stranka dolžna zgolj založiti manjkajoče stroške. O do tedaj nastalih stroških postopka je sodišče prve stopnje odločilo s sodbo, v kateri je med drugim odločilo, da strošek izvedenin v višini 2.384,00 EUR krije tožena stranka (prim. s točko 33 obrazložitve sodbe opr. št. I Pd 571/2015 z dne 20. 3. 2019, ki je postala pravnomočna s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 532/2019 z dne 28. 11. 2019). Nebistveno je tudi, da tožnik ni založil predujma za plačilo nagrade izvedencu, zaradi česar sodišče prve stopnje po njegovem mnenju ne bi smelo izvesti dokaza s postavitvijo tega izvedenca.

7. V pritožbi tožnik trdi, da je že plačal s sklepom z dne 27. 3. 2019 naloženo doplačilo v višini 404,70 EUR. Na pravilnost izpodbijanega sklepa navedeno ne vpliva, kolikor pa drži, bo na podlagi navedenega sklepa v povezavi z izpodbijanim popravnim sklepom dolžan doplačati le še razliko do 1.004,70 EUR.

8. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo popravni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pritožbena navedba pa tudi sicer ne drži, saj je tožnik že v dopisu z dne 8. 12. 2017 predlagal postavitev izvedenca B.B., skupaj s pripombami na izvedensko mnenje izvedenca A.A. pa je 22. 6. 2018 predlagal postavitev drugega izvedenca. Tožnik je v dopisu 29. 1. 2019 izrecno predlagal tudi zaslišanje izvedenca B.B..

Datum zadnje spremembe:

13.05.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 522/2008
• Popravni sklep II Ips 265/2001
• Sklep II Ips 254/2002