VDSS Sodba Psp 2/2020

Jedro

V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

Glede na takšno pravno ureditev gre pri denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi in aktivnostmi. V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba oziroma družina lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 3. 2019 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... dne 9. 10. 2018 in se tožniku priznajo pravice iz javnih sredstev (denarna socialna pomoč, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah, splošne deklaracije človekovih pravic in listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Navaja, da je v preteklosti že dobival denarno socialno pomoč in to tudi tedaj, čeprav ni bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Ker je Republika Slovenija socialna država, bi moral vsak državljan imeti zdravstveno zavarovanje, ne pa, da mu država to pravico odreka. Meni, da prijava pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ne bi izboljšala njegovega položaja, saj niti mlajšim osebam ne more zagotoviti in pomagati do zaposlitve. Njegovo preživetje je v veliki meri ogroženo, saj je brez vsakršnih prejemkov, dohodkov ter premoženja. Ugotovljeni dohodek žene ne predstavlja dovolj denarnih sredstev za njuno preživetje, še zlasti, ker je bila njegova družina deložirana. Citira posamezne določbe Ustave Republike Slovenije, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Evropsko socialno listino in določbe Zakona o socialnem varstvu ter Zakona o socialnovarstvenih prejemkih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 28. 3. 2019, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. z dne 9. 10. 2018. S slednjo je odločil, da tožnik oziroma družina ni upravičena do denarne socialne pomoči, do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. V tej zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ter do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre). Ta v drugem členu določa, da je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek in je namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje, za čas prebivanja v Republiki Sloveniji, zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (prvi in drugi odstavek 4. člena ZSVarPre).

7. V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je nadalje določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

8. Glede na takšno pravno ureditev gre pri denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi in aktivnostmi. V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba oziroma družina lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom.

9. Osnovni znesek minimalnega dohodka je v pravno relevantnem obdobju znašal 392,74 EUR, družina pa je lahko na podlagi prvega odstavka 30. člena ZSVarPre upravičena do denarne socialne pomoči v višini dohodka, ki ji pripada na podlagi 26. člena ZSVarPre, kar znaša 2,08 osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 816,92 EUR mesečno.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni bil prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, da bi se ga lahko štelo za brezposelno osebo. Tožnik v relevantnem obdobju ni imel prihodkov, imela pa jih je žena. Iz naslova plače, ki predstavljajo periodične dohodke, so se upoštevali zneski 918,81 EUR, 673,36 EUR in 977,00 EUR, kar znaša povprečno 856,39 EUR. V skladu s 23. členom ZSVarPre se je upošteval tudi regres v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 48,40 EUR, kolikor znaša tako ugotovljeni znesek od regresa v višini 734,32 EUR. Tako, da je skupni dohodek družine v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahteve (27. 9. 2018) znašal 904,79 EUR.

11. Ker je mesečni dohodek družine znašal 904,79 EUR, kar je več kot bi znašal minimalni dohodek za družino v višini 816,92 EUR, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in izpodbijani odločbi v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 štelo za pravilni in zakoniti.

12. Razlog za zavrnitev priznanja pravice do denarne socialne pomoči je torej zaradi tega, ker je družina, ki je iz naslova plač ter regresa dosegla skupni dohodek v višini 904,79 EUR, ta dohodek pa je višji od minimalnega dohodka v višini 816,92 EUR, ki bi kot minimalni dohodek pripadal družini, ki omogoča preživetje, ne pa zaradi dejstva, ker tožnik ni prijavljen na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Ker se pravica do upravičenosti do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev veže na pravico do denarne socialne pomoči, do katere tožnik ni upravičen, tudi ni upravičen do vtoževanih pravic. Skladno z 29. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, v nadaljevanju: ZUPJS) ima pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zavarovanec na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma v skladu s 30. členom ZUPJS so državljani Republike Slovenije upravičeni do kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči. To pomeni, da so na pravico do denarne socialne pomoči vezane tudi druge pravice iz javnih sredstev. Ker tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje pogojev zanjo, tudi ni upravičen do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje iz 30. člena ZUPJS in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 29. člena ZUPJS. Glede na navedeno se pritožba neutemeljeno sklicuje na to, da je zdravstveno zavarovanje obvezno in na tej podlagi uveljavlja priznanje vtoževanih pravic.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

13.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 35/2023
• VDSS Sodba Psp 151/2022
• VSL Sklep I Cp 2240/2019