VDSS Sodba Psp 17/2020

Jedro

Tako ZZVZZ, kot tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določata pravico tako zavarovanca kot tudi njegovega delodajalca, da sodelujeta v postopku v zvezi z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za delo. Skladno z 81. členom ZZVZZ lahko poleg zavarovanca tudi delodajalec vloži zahtevo za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika, prav tako lahko vloži pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika. Zoper dokončno odločbo pa je dopustno vložiti tožbo na socialno sodišče. Procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena je torej zgolj dejstvo, da je bila v predsodnem postopku izdana dokončna odločba, zoper dokončno odločbo pa imata možnost vložiti tožbo tako zavarovanec kot tudi delodajalec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 30. 11. 2018 in odločbo št. ... z dne 2. 11. 2018 v delu, da je bil tožnik od 8. 11. 2018 do 30. 11. 2018 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (poškodba izven dela). Nadalje je odpravilo odločbe tožene stranke št. ... z dne 14. 2. 2019, št. ... z dne 18. 1. 2019, št. ... z dne 23. 4. 2019, št. ... z dne 11. 3. 2019, št. ... z dne 6. 5. 2019 in št. ... z dne 19. 3. 2019. Ugotovilo je, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe izven dela od 8. 11. 2018 do 26. 4. 2019. Sodišče je umik tožbe v delu, da se ugotovi, da je tožnik začasno nezmožen za delo od 27. 4. 2019 do 30. 4. 2019 vzelo na znanje in postopek v tem delu ustavilo. Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 909,29 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvo alinejo I. točke izreka, II. točko izreka in zoper stroškovno odločitev (IV. točka izreka) je pritožbo vložila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje, ki je združilo tri spise, v postopku, ki je bil sprožen s strani delodajalca, zavarovancu priznalo bolniški stalež v času od 8. 11. 2018 do 26. 4. 2019. Tožena stranka se ne strinja s priznanjem polnega bolniškega staleža (za 8 ur dnevno) za obdobje od 8. 11. 2018 do 30. 11. 2018. Zoper prvostopenjsko odločbo z dne 2. 11. 2018 je pritožbo vložil zgolj zavarovanec, ne pa tudi delodajalec. Je pa delodajalec zoper drugostopenjsko odločbo z dne 30. 11. 2018 vložil tožbo. Tožena stranka meni, da ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo proti upravnima aktom, kot je določena v 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1).¹ V drugem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da v primerih iz prvega odstavka socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno. Sodišče je pri presoji upoštevalo zgolj prvi odstavek 63. člena ZDSS-1, ne pa tudi drugega odstavka. Tožeča stranka ima pravni interes, vendar pa ta pravni interes ni zaščitila na način, kot je to določeno v drugem odstavku 63. člena ZDSS-1, čeprav ji je bilo to omogočeno. Zaradi navedenega tožba v tem delu ni dopustna. Ker tožeča stranka ni izkoristila vseh možnosti (ni podala pritožbe zoper prvostopno odločbo v upravnem postopku, čeprav je bila z njo seznanjena) oziroma je tožba v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločb z dne 2. 11. 2018 in 30. 11. 2018 nedopustna in jo je potrebno zavreči. Sodišče je s tem, ko je obravnavalo nedopustno tožbo zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Glede na vse te navedbe je čas, s katerim se priznava bolniški stalež zamejen na datum od 1. 12. 2018 do 26. 4. 2019. Upoštevajoč nedopustnost tožbe je po mnenju tožene stranke potrebno sorazmerno zmanjšati sodno priznane stroške. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu ustrezno spremeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

5. V zadevi je sporno, ali je imela tožeča stranka (zavarovančev delodajalec) pravico vložiti tožbo zoper dokončno odločbo št. ... z dne 30. 11. 2018, s katero je bila potrjena prvostopenjska odločba št. ... z dne 2. 11. 2018. Imenovani zdravnik je med drugim odločil, da je bil zavarovanec tožeče stranke od 8. 11. 2018 do 30. 11. 2018 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi poškodbe izven dela. Sodišče prve stopnje pa je navedeni odločbi odpravilo ter ugotovilo, da je bil tožnik tudi v omenjenem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas.

6. ZDSS-1 v prvem odstavku 63. člena določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da v primerih iz prvega odstavka socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno.

7. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je zoper prvostopenjsko odločbo z dne 8. 11. 2018 pritožbo vložil le zavarovanec torej delavec, ki je zaposlen pri tožeči stranki. Potem, ko je bila izdana drugostopenjska (dokončna) odločba z dne 30. 11. 2018 pa je tožbo zoper omenjeno odločbo vložil delodajalec (tožeča stranka).

8. Tako Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ),² kot tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila)³ določata pravico tako zavarovanca kot tudi njegovega delodajalca, da sodelujeta v postopku v zvezi z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za delo. Skladno z 81. členom ZZVZZ lahko poleg zavarovanca tudi delodajalec vloži zahtevo za presojo ocene izbranega osebnega zdravnika, prav tako lahko vloži pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika. Zoper dokončno odločbo pa je dopustno vložiti tožbo na socialno sodišče. Procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena je torej zgolj dejstvo, da je bila v predsodnem postopku izdana dokončna odločba, zoper dokončno odločbo pa imata možnost vložiti tožbo tako zavarovanec kot tudi delodajalec.

9. Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da bi moral zavarovančev delodajalec (tožeča stranka) že zoper odločbo imenovanega zdravnika vložiti pritožbo, ne pa da je šele zoper dokončno odločbo vložil tožbo. Bistveno je, da s tem, ko je zoper odločbo imenovanega zdravnika zavarovanec vložil pritožbo, odločitev ni postala pravnomočna. Drugi odstavek 63. člena ZDSS-1 bi bilo možno uporabiti le v primeru, če niti zavarovanec niti njegov delodajalec v predsodnem postopku ne bi izkoristila pravnih sredstev. V takem primeru zoper pravnomočno odločbo ne bi mogla vložiti tožbe oziroma bi bila ta nedopustna, saj ne bi bila izpolnjena osnovna predpostavka, to pa je, da se tožba lahko vloži zoper dokončno odločbo, ne pa zoper pravnomočno odločbo. Nenazadnje pritožbeno sodišče še poudarja, da je tožena stranka v dokončni odločbi delodajalcu (tožeči stranki) izrecno naložila, da je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, prilagajanjem dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, izbiro delovne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod. Odločba je bila pravilno vročena tudi delodajalcu in tudi v pravnem pouku je bil delodajalec pravilno poučen, da lahko zoper dokončno odločbo vloži tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Dokončna odločba se je tako nedvomno nanašala tudi na delodajalca, zato mu ni mogoče odreči pravice, da zoper odločbo vloži tožbo.

10. Ker je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, so posledično neutemeljene tudi pritožbene navedbe glede priznanja stroškov postopka.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.
² Ur. l. RS, št. 9/92.
³ Ur. l. RS, št. 79/94.

Datum zadnje spremembe:

13.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 6/2014
• VDSS sodba Psp 90/2014
• VDSS Sodba Psp 181/2022