<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 442/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.442.2019
Evidenčna številka:VDS00031908
Datum odločbe:28.11.2019
Senat:dr. Martina Šetinc Tekavc (preds.), Sonja Pucko Furman (poroč.), Marko Hafner
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - odločitev o pravdnih stroških - fikcija vročitve

Jedro

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Ugotovilo je, da sta bili tožencu v skladu z določbami ZPP vročeni tako tožba, kakor tudi zamudna sodba, saj je ta v hišni predalčnik prejel obe obvestili o pošiljkah in o tem, da ju lahko prevzame v roku 15 dni. Ker tega ni storil, sta bili pošiljki zaradi odprtega hišnega predalčnika vrnjeni sodišču. Zaradi toženčevega bivanja v Nemčiji v času vročitve obeh sodnih odločb ni obstajala realna možnost, da se bo naslovnik z njimi seznanil, zaradi česar ni nastopila fikcija vročitve. Zaradi uspešno izpodbite fikcije vročitve je potrebno šteti, da tožencu zamudna sodba ni bila vročena, posledično pa ni mogla postati pravnomočna in izvršljiva. Sodišče prve stopnje je tako predlogu toženca za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe pravilno ugodilo in razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe.

Utemeljeno pritožba tožnika izpodbija odločitev o stroških postopka. Postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ni samostojen postopek. O stroških postopka je mogoče odločiti šele ob koncu odločitve o zadevi, upoštevajoč celotni uspeh v postopku. V tem delu je zato pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi tožnika in odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo.

Izrek

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se III. točka izreka sklepa spremeni tako, da glasi:

"III. Stroški postopka pred sodiščem prve stopnje so nadaljnji stroški postopka."

II. V preostalem se pritožba tožnika in pritožba tožene stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožene stranke z dne 7. 9. 2017 in klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 83/2017 z dne 28. 6. 2017 razveljavilo (I. točka izreka) in zavrglo predlog tožene stranke za vročitev tožbe v odgovor (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 517,18 EUR v roku 15 dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dene po izteku paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožnik navedeni sklep izpodbija v točki I. in III. iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter toženi stranki naloži v plačilo tudi pritožbene stroške. Meni, da je sodišče zmotno zaključilo, da je potrebno predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ugoditi. Skladno s sodno prakso in teorijo je namreč mogoče uspešno uveljavljati predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti le v primeru nezakonite vročitve, kar bi bilo podano le, če bi vročevalec vedel za odsotnost toženca, pa bi vseeno postopal, kot je. Vendar sodišče ni ugotovilo, da je za toženčevo odsotnost vedel vročevalec oziroma poštni uslužbenec, niti tega toženec sploh ni zatrjeval, sodišče pa ugotavlja, da je bila vročitev opravljena v skladu z ustreznimi določbami ZPP. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izpodbijan sklep neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Prav tako je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da zaradi toženčevega bivanja v Nemčiji v času vročitve ni obstajala realna možnost, da se naslovnik seznani z zamudno sodbo. Pritožba tožnika poudarja, da ne gre za situacijo, ko toženec ne bi imel več nobenega stika z naslovom v Sloveniji, saj kot je razvidno iz potrdila o prebivališču, je toženec na naslovu, kjer je bilo vročanje, ves čas obdržal stalni naslov, to pa izhaja tako iz njegove izpovedi kot izpovedi njegovega očeta, in sicer, da se je vračal na stalni naslov v Sloveniji in da je tam tudi prijavljenih več družinskih članov toženca. Nasprotuje dejanski ugotovitvi, da je bil toženec v času vročitve dejansko odsoten in preseljen v Nemčijo. Meni, da sodišče ne bi smelo slediti izpovedi toženca in njegovega očeta. Pritožbo vlaga tudi zoper stroškovno odločitev, saj meni, da je sodišče preuranjeno stroške postopka naložilo v plačilo tožniku. Postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ni samostojen postopek, zato bi sodišče moralo odločitev o stroških postopka pridržati za končno odločbo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper II. točko izreka sklepa in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi predlogu tožene stranke po vročitvi tožbe toženi stranki v odgovor, vložen 7. 9. 2017, oziroma podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih pa s stroškovno posledico. Navaja, da je sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sta bili tožencu v skladu z določbami ZPP vročeni tožba, kakor zamudna sodba. Ker pa je toženec v času vročitve obeh navedenih sodnih pisanj bival v Nemčiji, ni obstajala realna možnost, da se z njima seznani, zaradi česar ni nastopila fikcija vročitve. V delu, ki se nanaša na razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, je sodišče ugodilo zahtevku toženca, v nasprotju z navedenim pa je zavrglo predlog v delu, ki se nanaša na ponovno vročitev tožbe. Dejstvo je, da bo postopek s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa v fazi, ko zamudna sodba ne bo pravnomočna in izvršljiva, pri čemer jo bo potrebno ponovno vročati tožencu. Zoper slednje bo lahko podal pritožbo, ki bo temeljila na istih razlogih, kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, torej na dejstvu, da tožencu ni bilo omogočeno, da se seznani s tožbo in nanjo poda odgovor. Glede na dejstvo, da je sodišče že v tej fazi ugotovilo, da toženec dejansko ni imel možnosti, da se s tožbo seznani, je povsem jasno, da bo potrebno ugoditi njegovi pritožbi. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradi dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo, razen v stroškovni odločitvi.

6. Pritožba tožnika sodišču neutemeljeno očita, da se ni jasno opredelilo, na kakšni pravni podlagi je sprejelo svojo odločitev. Za presojo obstoja očitane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je bistveno, ali ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani sklep takšnih pomanjkljivosti, ki bi onemogočale njen preizkus, nima. Sodišče prve stopnje je navedlo jasne razloge za odločitev o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, zato očitana kršitev določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Ugotovilo je, da sta bili tožencu v skladu z določbami ZPP vročeni tako tožba, kakor tudi zamudna sodba, saj je ta v hišni predalčnik prejel obe obvestili o pošiljkah in o tem, da ju lahko prevzame v roku 15 dni. Ker tega ni storil, sta bili pošiljki zaradi odprtega hišnega predalčnika vrnjeni sodišču. Zaradi toženčevega bivanja v Nemčiji v času vročitve obeh sodnih odločb ni obstajala realna možnost, da se bo naslovnik z njimi seznanil, zaradi česar ni nastopila fikcija vročitve. Zaradi uspešno izpodbite fikcije vročitve je potrebno šteti, da tožencu zamudna sodba z dne 28. 6. 2017 ni bila vročena, posledično pa ni mogla postati pravnomočna in izvršljiva. Sodišče prve stopnje je tako predlogu toženca za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe pravilno ugodilo in razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe z dne 28. 6. 2017.

8. Neutemeljeno pritožba toženca izpodbija zavrženje predloga tožene stranke za vročitev tožbe toženi stranki v odgovor. Tožena stranka bo šele z vročitvijo odločbe sodišča druge stopnje v predmetnem sporu dobila možnost za vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo. Rok za vložitev pritožbe teče od dneva prejema sklepa pritožbenega sodišča. Z razveljavitvijo klavzule pravnomočnosti se toženi stranki omogoči vložitev pritožbe zoper zamudno sodbo. S pritožbo zoper zamudno sodbo pa bo lahko grajala morebitne napake za njeno izdajo (nepravilna vročitev tožbe). Sodišče prve stopnje je tako pravilno zavrglo predlog toženca za ponovno vročanje tožbe.

9. Utemeljeno pritožba tožnika izpodbija odločitev o stroških postopka. Postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ni samostojen postopek. O stroških postopka je mogoče odločiti šele ob koncu odločitve o zadevi, upoštevajoč celotni uspeh v postopku. V tem delu je zato pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi tožnika in odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa pritožbo tožnika in v celoti pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa, ker niso podani v pritožbah uveljavljeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 142, 142/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.05.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MjY3