VDSS Sklep Psp 226/2019

Jedro

Socialni spor ni pravda, temveč sodno varstvo pravic iz sistema socialne varnosti pred specializiranim Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. ZDSS-1 določa posebne procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je vsebinsko sojenje sploh dopustno. Po 58. členu ZDSS-1 se namreč v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil o pravicah iz sistema socialne varnosti. Tožbe pred socialnim sodiščem so dopustne, ko je izčrpano redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko upravno odločbo. Sodišče v socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. V skladu z 72. členom ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve dokončne, t.j. drugostopenjske upravne odločbe. Izpodbojna tožba mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, glede na 73. člen ZDSS-1 vsebovati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priloženo upravno odločbo, ki se izpodbija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vlogo, poimenovano "tožba" z dne 23. 4. 2019, naslovljeno na Vrhovno sodišče RS, štelo za pritožbo zoper sodbo opr. št. V Ps 1763/2016 z dne 12. 10. 2018 in jo kot prepozno zavrglo (I. tč. izreka). Kot prepozno je zavrglo tudi pritožbo zoper sklep z dne 22. 2. 2019 o zavrženju pritožbe zoper sodbo z dne 12. 10. 2018 (II. tč. izreka).

2. Sklep izpodbija tožnik po skrbnici za poseben primer. Meni, da zanj ni dejanske ne pravne podlage in da postopka ni mogoče voditi pod opr. št. že zaključene zadeve, ker je na Vrhovno sodišče RS 23. 4. 2019 vložil novo tožbo.

Ker je žrtev zlorabe mednarodne konvencije o človekovih pravicah, naj se na podlagi nove tožbe po 179. členu ZPP začne nov postopek z novo sodnico. Po potrebi bo ponovno vložil tožbo na Delovno in socialno sodišče, sodnico pa naj se izloči iz odločanja. Dne 23. 4. 2019 je po posvetovanju z mednarodnim sodiščem vložil novo tožbo in jo naslovil na Vrhovno sodišče RS v Ljubljani, ki je ni hotelo obravnavati, temveč jo je odstopilo v reševanje prvostopenjskemu sodišču. Slednje bi vlogo moralo obravnavati kot tožbo in začeti nov postopek, in ne kot pritožbo zoper sodbo V Ps 1763/2016 in sklep iste številke. Pričakuje razpis obravnave, na kateri bo odločeno o novem tožbenem zahtevku. Sodišče ne more preprečiti nove tožbe, zato je zloraba 2. in 14. člena Ustave RS očitna in nedopustna. Vrhovno sodišče RS je dolžno opozoriti prvostopenjsko sodišče, da obravnava tožbo z dne 23. 4. 2019 in ne pritožbo, saj to škoduje duševnemu zdravju. Ni čudno, da je Slovenija na vrhu po samomorih. Če Vrhovno sodišče RS ne želi obravnavati tožbe, obstaja podlaga za vložitev mednarodne tožbe. Prizna naj javno listino dr. A.A. iz BiH, ki je sodišče ni hotelo obravnavati, kar je kaznivo po 257. členu Kazenskega zakonika. Ker se država izogiba zaslišanju mednarodnega izvedenca je podana zloraba 34. člena Konvencije o človekovih pravicah. Prilaga sklep in izvid psihiatrinje B.B. z dne 9. 7. 2018. Obširno opisuje postopek pred izdajo pravnomočne sodbe.

Po že predloženi zadevi v pritožbeno reševanje, je tožnik na sodišče naslovil še dopise, in sicer z dne 1. 10. 2019 (list. 262), z dne 6. 11. 2019 s predlogom za sodno poravnavo o dodatku za pomoč in postrežbo v višini 400,00 EUR mesečno (list. 266-268) in z dne 21. 11. 2019 (list. 271- 272) z zahtevo za prednostno reševanje in razpis obravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je izdana ob popolno ugotovljenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem Zakonu o pravdnem postopku (ZPP)¹. Četudi bi bila vloga z dne 23. 4. 2019, naslovljena neposredno na Vrhovno sodišče RS, obravnavana kot tožba in ne pritožba, ne bi bilo pogojev za meritorno sojenje. Laična tožba bi morala biti enako kot pritožba iz procesnih razlogov zavržena.

5. Načeloma strankam sicer res ni mogoče preprečiti vlaganja tožb, na podlagi katerih se po 179. členu ZPP, začnejo pravdni postopki. Vendar to hkrati ne pomeni, da bi se na podlagi laične tožbe z dne 23. 4. 2019, vložene na Vrhovno sodišče RS, lahko začel novi sodno socialni spor, kot zmotno meni pritožnik.

6. Socialni spor ni pravda, temveč sodno varstvo pravic iz sistema socialne varnosti pred specializiranim Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)² določa posebne procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je vsebinsko sojenje sploh dopustno. Po 58. členu ZDSS-1 se namreč v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil o pravicah iz sistema socialne varnosti. Tožbe pred socialnim sodiščem so dopustne, ko je izčrpano redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko upravno odločbo. Sodišče v socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. V skladu z 72. členom ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve dokončne, t.j. drugostopenjske upravne odločbe. Izpodbojna tožba mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, glede na 73. člen ZDSS-1 vsebovati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priloženo upravno odločbo, ki se izpodbija.

7. Če tožba ni vložena v skladu s predhodno navedenimi procesnimi kavtelami, jo sodišče v fazi predhodnega preizkusa v skladu s 75. členom ZDSS-1 v zvezi z 274. členom ZPP, kot nedopustno zavrže. Tako bi bilo sodišče dolžno postopati tudi v predmetni zadevi, če bi vlogo z dne 23. 4. 2019, poimenovano "tožba", obravnavalo po 75. členu ZDSS-1 kot tožbo. Zaradi neizpolnjenih predpostavk za vsebinsko sojenje bi jo moralo iz procesnih razlogov zavreči enako, kot pritožbo.

8. Sodna praksa je že večkrat poudarila, da za pravilno obravnavo vloge ni odločilno le njeno poimenovanje, temveč tudi vsebina, še zlasti pri laičnih vlogah, ki niso sestavljene po kvalificiranem pooblaščencu. Tako velja tudi v predmetni zadevi, ko je vloga z dne 23. 4. 2019 (list. 210-220), naslovljena na Vrhovno sodišče RS, poimenovana: "Tožba zaradi priznanja pravice do izbire družinskega pomočnika". V njej je obširno opisan dotedanji sodni postopek in "v tožbenem zahtevku" od Vrhovnega sodišča RS med drugim zahtevano, da razveljavi sodbo Delovnega in socialnega sodišča št. V Ps 1763/2016 ter sklep o zavrženju pritožbe zoper isto sodbo z dne 22. 2. 2019.

9. Takšno vlogo, ki iz formalnih razlogov zagotovo ni bila sposobna za obravnavanje pred Vrhovnim sodiščem RS, saj lahko stranke izredna pravna sredstva uveljavljajo le po kvalificiranih odvetnikih iz zakonsko določenih razlogov in v predpisanem roku, je sodišče pravilno štelo kot pritožbo zoper sodbo in sklep o zavrženju pritožbe ter ju z izpodbijanim sklepom zakonito zavrglo.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, skladnih z razpoložljivo listinsko dokumentacijo namreč nedvomno izhaja, da je bila zavrnila sodba o pravici do družinskega pomočnika, tožnikovi pooblaščeni odvetnici C.C. vročena 9. 11. 2018. Pritožba zoper navedeno sodbo bi bila pravočasna, če bi bila vložena do vključno 10. 12. 2018. Ker je tožba, obravnavana kot pritožba, priporočeno na pošto oddana šele 23. 4. 2019, je vložena po poteku 30-dnevnega pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje jo je na temelju 343. člena ZPP lahko kot prepozno le zavrglo. Iz istih procesnih razlogov pritožba zoper izpodbijani sklep ne more biti uspešna.

11. Enako velja za izpodbijani sklepa v II. tč. izreka, s katerim je zakonito zavržena pritožba z dne 23. 4. 2019 zoper sklep z dne 22. 2. 2019. Ker ni dvoma, da je tožnikova skrbnica za poseben primer sklep o zavrženju pritožbe z dne 22. 2. 2019 prevzela 27. 2. 2019, je pritožba z dne 23. 4. 2019 vložena po preteku 15‑dnevnega roka. Torej prepozno, zaradi česar je ni bilo dopustno obravnavati po vsebini, temveč na podlagi 343. člena v zvezi z 366. členom ZPP kot prepozno vloženo, zavreči.

12. Preostala izvajanja, kot so neutemeljeno očitana opustitve uporabe mnenja izvedenca iz BIH, ki ne predstavlja javne listine, kot zmotno meni pritožnik, očitana storitev kaznivega dejanja po 179. členu KZ, kršitev 34. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)³, ki ureja sprejemanje posameznih zadev v obravnavo pred ESČP in ne pred nacionalnim socialnim sodiščem, ter druga za pritožbeno rešitev pravno niso odločilna. Ker ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane, se pritožbeno sodišče do njih vsebinsko ni dolžno niti opredeljevati. Isto velja končno tudi za popolnoma brezpredmeten predlog sodne poravnave z dne 4. 11. 2019 (list. 266-268), ki ne more biti upošteven.

13. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 2/2004.
³ Ur. l. RS (13. 6. 1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1944).

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Psp 130/2001
• VDS sklep Psp 95/2002
• VDSS sklep Pdp 319/2014