VDSS Sodba Psp 273/2019

Jedro

ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na ZUPJS.

ZUPJS dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ureja v 12. členu. Dohodki, ki se upoštevajo so določeni taksativno. Pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev lahko upošteva le tiste, ki so eksplicitno določeni. Enako velja za lastni dohodek družine, ki se ugotavlja pri upravičenosti do denarne socialne pomoči. Posojilo oziroma denarni znesek, prejet iz naslova posojilne pogodbe, med dohodki iz 12. člena ZUPJS ni naveden. ZSVarPre v 23. členu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in druge dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela, ureja kot občasne periodične dohodke, ki se, če so prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije svoje stroške odgovora na pritožbo sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 21. 12. 2018 in št. ... z dne 6. 8. 2018 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Zahtevek za povrnitev stroškov upravnega postopka v znesku 142,79 EUR je zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da za tožnico na račun sodišča povrne 314,03 EUR stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Stališče, da posojila ni mogoče šteti kot občasni periodični dohodek je zmotno. Tožnica je skupaj z možem marca 2018 sklenila posojilno pogodbo, po kateri sta prejela znesek 3.500,00 EUR, ki sta ga dolžna vrniti v 24 mesečnih obrokih. Posojilo sta najela za nakup dveh vozil, za kateri sta skupaj plačala 3.400,00 EUR, zato je drugačna ugotovitev sodišča prve stopnje napačna. Sodišče ni ugotavljalo, za kakšen namen je tožnica porabila preostanek posojila. Zmoten je tudi zaključek, da tožničina družina kupljeno vozilo potrebuje, saj ima tožnica v lasti skupaj kar štiri vozila. Zaključek, da je bilo posojilo nujno potrebno za nakup vozila, je napačen in protispisen, zato je podana kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. V predsodnem upravnem postopku je bil na podlagi 2. odstavka 20. člena in 4. odstavka 23. člena ZSVarPre pravilno upoštevan le znesek 2.300,00 EUR iz naslova posojila kot občasni neperiodični dohodek. Ker se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči upoštevajo dohodki, prejeti v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve zahteve, ni relevantno, ali je tožnica na dan zahteve še razpolagala s sposojenimi sredstvi ali ne. Znesek 3.500,00 EUR je prejela marca 2018, nato pa aprila in maja 2018 kupila dve vozili. Ker je bila vloga vložena junija 2018, je relevantno obdobje marec do maj 2018. Denarna socialna pomoč je namenjena kritju najnujnejših življenjskih potrebščin oziroma preživetju, nakup vozila pa temu ni namenjen niti ni tožnica posojila porabila za ta namen. S sposojenimi sredstvi je prosto razpolagala in jih porabila za namen, drugačen od kritja nujnih potrebščin.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijanega dela sodbe ter povračilo stroškov. Občasni neperiodični dohodki iz 4. odstavka 23. člena ZSVarPre pomenijo povečanje vrednosti premoženja, med tem ko je posojilo potrebno vrniti. Posojilo se ne upošteva v davčno osnovo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta z izpodbijanim delom sodbe sodišča prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane kršitve iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. T. i. protispisnost je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma zapisnikov o izvedbi dokazov. Torej takrat, ko sodišče listinam oziroma zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo dejansko imajo. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo posojilo nujno potrebno za nakup vozila, ne more pomeniti opisane kršitve.

6. V obravnavanem predsodnem upravnem postopku je bilo po tem, ko je bila tožnici oziroma njeni družini z odločbo z dne 8. 3. 2018 dodeljena denarna socialna pomoč v znesku 777,34 EUR od 1. 3. 2018 do 31. 7. 2018, med drugim odločeno, da se odločba z dne 8. 3. 2018 razveljavi s 1. 6. 2018, da je upravičena do denarne socialne pomoči v znesku 403,29 EUR od 1. 6. 2018 do 31. 8. 2018 in da je tožnica dolžna vrniti neupravičeno prejeta javna sredstva za junij in julij 2018 v znesku 374,00 EUR. Med dohodke, upoštevane pri določitvi lastnega dohodka družine, je bil kot občasen neperiodičen dohodek upoštevan tudi znesek 574,14 EUR kot razlika med povprečno mesečno višino teh dohodkov (2.300,00 EUR oziroma 766,66 EUR mesečno) in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka (192,52 EUR). Denarni znesek 2.300,00 EUR je tožnica pridobila na podlagi posojilne pogodbe z dne 1. 3. 2018, s katero si je sicer sposodila 3.500,00 EUR. Kupila je dve vozili, eno v vrednosti 2.300,00 EUR in drugo v vrednosti 1.100,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dela sredstev, ki jih je tožnica prejela na podlagi posojila ni mogoče šteti kot občasni neperiodični dohodek in ga posledično ni mogoče upoštevati med lastne dohodke družine za ugotovitev materialnega položaja družine pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.

7. Denarna socialna pomoč je urejena v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)². Gre osebam, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in izpolnjujejo druge zakonske pogoje (3. odstavek 6. člena ZSVarPre). Po 5. členu ZSVarPre se pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči upoštevajo osnove in merila, določene s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po 11. členu ZSVarPre se pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon. Tudi po definiciji iz 1.a člena ZSVarPre je lastni dohodek dohodek, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in na način, določen v tem zakonu.

ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)³. Gre za enoten način ugotavljanja materialnega položaja, torej enotno opredelitev oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, enotno definicijo dohodka (vrste dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotovitvi dohodkovnega položaja) in enotno definicijo premoženja pri uveljavljanju vseh socialnih transferjev, ki so odvisni od materialnega položaja.⁴

8. ZUPJS dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ureja v 12. členu. Dohodki, ki se upoštevajo so določeni taksativno. Pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev lahko upošteva le tiste, ki so eksplicitno določeni. Enako velja za lastni dohodek družine, ki se ugotavlja pri upravičenosti do denarne socialne pomoči. Posojilo oziroma denarni znesek, prejet iz naslova posojilne pogodbe, med dohodki iz 12. člena ZUPJS ni naveden. ZSVarPre v 23. členu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in druge dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela, ureja kot občasne periodične dohodke, ki se, če so prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Vendar sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se med občasne neperiodične dohodke iz 23. člena ZSVarPre lahko upoštevajo le dohodki, ki so predpisani v 12. členu ZUPJS. Pod pogojem, da gre za dohodke iz 12. člena ZUPJS, 23. člen ZSVarPre ureja le način oziroma obdobje njihovega upoštevanja. Denarna socialna pomoč je namenjena kritju minimalnih življenjskih stroškov za krajše obdobje, do katere je posameznik oziroma družina upravičena, ko se znajde v materialni stiski. Pri presoji materialne stiske so zato pomembni dohodki, s katerimi družina razpolaga v trenutku uveljavljanja pravice, kar je mogoče oceniti le med vložitvijo vloge in v kratkem obdobju pred tem. Drugačno pritožnikovo stališče, torej da se denarni znesek, prejet iz posojilne pogodbe, kot občasen neperiodičen dohodek šteje v lasten dohodek za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, je torej zmotno in zato ni sprejemljivo. Za kaj takega namreč ni podlage. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino bistveno. Pomeni namreč, da zneska v višini 574,14 EUR ni mogoče upoštevati med lastne dohodke družine za ugotovitev materialnega položaja družine za upravičenost do denarne socialne pomoči.

9. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijana posamična upravna akta na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)⁵ utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V presodnem upravnem postopku je bil znesek v višini 574,14 EUR zmotno upoštevan med lastne dohodke družine za ugotovitev materialnega položaja družine. V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v nakazani smeri skladno s stališčem sodišča. Brez upoštevanja dela sredstev, ki jih je tožnica prejela na podlagi posojila, v višini 574,14 EUR bo potrebno ugotoviti lasten dohodek družine. Šele, ko bo v navedeni smeri razčiščeno dejansko stanje, bo mogoče pravilno odločiti o upravičenosti do uveljavljanih pravic iz javnih sredstev in eventualni vrnitvi neupravičeno prejetih zneskov.

10. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. in III. točka izreka). Vse ostale pritožbene navedbe, od tega, da je tožnica s prejetim posojilom prosto razpolagala, do tega, da nakup vozila ni bil nujen, ter nekatere druge, so za pritožbeno rešitev zadeve irelevantne.⁶

11. Čeprav toženec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče sklenilo, da tožnica stroške odgovora na pritožbo krije sama, saj z njim ni pripomogla k pritožbeni rešitvi zadeve (165. člen v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami.
⁴ Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih ZSVarPre-C, skrajšani postopek, EPA 1502-VI, str. 49.
⁵ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
⁶ 1. odstavek 360. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 417/2015
• VDSS Sodba Psp 87/2021
• VSC Sklep II Ip 89/2018