VDSS Sodba Psp 227/2019

Jedro

Tožnica se sklicuje na odstopno izjavo z dne 30. 11. 2015, ki jo je tudi priložila k predlogu za obnovo postopka. Navedena odstopna izjava je glede na navedbe tožnice obstajala že v času odločanja tožene stranke o lastnosti zavarovanca. Da je uveden postopek, je bila tožnica obveščena z dopisom datiranim z 28. 3. 2017, ki ji je bil, glede na listinsko dokumentacijo v spisu vročen, 3. 4. 2017. Sama odločba o lastnosti zavarovanca pa je bila izdana 10. 5. 2017. V tem primeru tudi po stališču pritožbenega sodišča ne gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz. Ne gre namreč za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega bi tožnica izvedela že po končanem postopku. Skladno z drugim odstavkom 261. člena ZUP pa sme zaradi okoliščin iz 1. točke 260. člena ZUP stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 5. 2017 in št. ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 3. 2018 ter sklep tožene stranke št. ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 9. 2017.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče zavrnilo njen zahtevek po odpravi odločbe, s katero je bil ugotovljen status zavarovanca od 1. 4. 2016 do 12. 4. 2017. Tožnica je vložila laični predlog za obnovo postopka, kajti odločbe št. ... z dne 10. 5. 2017 ni prejela. Pri presoji sporne zadeve je potrebno upoštevati določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)¹. Gre namreč za specialni predpis. Prav tako je potrebno upoštevati sodno prakso sprejeto v takšnih primerih. Sprememba družbenika je zakonsko pogojena z vpisom v Sodni register (tako je bilo določeno s spremembo zakona, pred tem je veljalo, da ima že pogodba o prenosu poslovnega deleža konstitutivni učinek). Sprememba poslovodje pa ima z vpisom v Sodni register samo dekleratorni pomen, kar pomeni, da ima odstopna izjava za poslovodno osebo konstitutivni učinek. Ta namreč od tega trenutka dalje ne odgovarja za zakonitost podjetja. Izbris poslovodje pa ne more predlagati sam poslovodja, ki je podal odstopno izjavo. To lahko naredi s tožbo, ni pa to njegova obveznost. Tako od trenutka podaje odstopne izjave tudi ne more biti več v nobenem drugem statusu, ki je odvisen od njegovega statusa v podjetju. Ne drži izjava tožene stranke, da odstopne izjave tožnice ni bilo v njenem dosjeju. Odstopno izjavo je namreč uslužbenki tožene stranke predal pooblaščenec tožnice. Z dnem odstopne izjave tako poslovodji prenehajo vse lastnosti povezane z njegovim položajem v firmi, kot tudi lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja. Navedba tožene stranke, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)² nasproti ZGD-1 specialni predpis in da določbe ZGD-1 zaradi tega nimajo pravne veljave oziroma niso pravno relevantne, pa je glede na načelo enakega pravnega varstva celo protiustavno, saj navedba tožene stranke vodi do neenakega obravnavanja zgolj in samo zaradi interesa države, kar pa je protizakonito in protiustavno. Sodišče je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ni ugodilo dokaznim predlogom tožnice, kršilo pa je tudi materialno pravo in sicer glede veljavnosti odstopa in posledic odstopa tožnice od poslovodske funkcije. Prav tako je kršilo določbe postopka v zvezi z zavrnitvijo obnove postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi ter da sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, ali pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev določb postopka, na katerega pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)³ pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 3. 2017, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjski sklep št. ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 9. 2017. Z omenjenim sklepom je tožena stranka predlog za obnovo postopka zavrgla. Razlog zavrženja je bila ugotovitev, da tožnica v svojem predlogu za obnovo postopka ne navaja novih dejstev, niti ne predlaga novih dokazov, ki še niso bili uporabljeni v prejšnjem postopku in, ki bi lahko sami zase ali z že izvedenimi dokazi pripeljali do drugačne odločitve.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožena stranka z odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 5. 2017 odločila, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva družbe A. d. o. o., v kateri je hkrati poslovodna oseba in sicer na podlagi prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 za čas od 1. 4. 2016 do 12. 4. 2017. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke iz Poslovnega registra Slovenije na dan 10. 5. 2017 iz katerih izhaja, da je bila tožnica v register kot družbenik in poslovodna oseba oziroma pooblaščena oseba za zastopanje (direktor) vpisana v času od 28. 8. 2015 do 12. 4. 2017.

7. Tožnica zoper navedeno odločbo ni vložila pritožbe (po njenih navedbah ji odločba ni bila vročena). Je pa vložila predlog za obnovo postopka, o katerem je tožena stranka odločila z izpodbijanima upravnima odločbama. Kot obnovitveni razlog tožnica navaja, da je 30. 11. 2015 podala odstopno izjavo, da odstopa z mesta direktorja družbe B. d. o. o.

8. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)⁴ v prvem odstavku 260. člena določa, da postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) se obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

9. Tožnica se sklicuje na odstopno izjavo z dne 30. 11. 2015, ki jo je tudi priložila k predlogu za obnovo postopka. Navedena odstopna izjava je glede na navedbe tožnice obstajala že v času odločanja tožene stranke o lastnosti zavarovanca. Da je uveden postopek, je bila tožnica obveščena z dopisom datiranim z 28. 3. 2017, ki ji je bil, glede na listinsko dokumentacijo v spisu vročen, 3. 4. 2017. Sama odločba o lastnosti zavarovanca pa je bila izdana 10. 5. 2017. V tem primeru tudi po stališču pritožbenega sodišča ne gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz. Ne gre namreč za novo dejstvo oziroma nov dokaz, za katerega bi tožnica izvedela že po končanem postopku. Skladno z drugim odstavkom 261. člena ZUP pa sme zaradi okoliščin iz 1. točke 260. člena ZUP stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo.

10. Razen tega, pa kot to poudarja tudi sodišče prve stopnje navedeni dokaz ne bi pripeljal do drugačne odločbe. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse, ki jo citira že sodišče prve stopnje, je za odločitev v zvezi z lastnostjo zavarovanca odločilen tretji odstavek 22. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena (družbeniki gospodarskih družb ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi), traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba pa do dneva izbrisa iz takšnega registra. Pritožbeno sodišče je tako že v drugi zadevi⁵ zavzelo stališče, da za edino pravilno uporabo in razlago te jasne in specialne določbe ZPIZ-2 vprašanje deklaratornosti ali konstitutivnosti učinkovanja vpisa spremembe družbenika v register ni pravno relevantno. Ključen je torej vpis oziroma izbris iz Sodnega registra, kajti le omenjeno učinkuje nasproti tretjim osebam.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.
⁵ Glej Psp 215/2017 z dne 14. 9. 2017.

Datum zadnje spremembe:

28.02.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 120/2012
• VDSS Sodba Psp 102/2019
• VDSS sklep Psp 140/2011