VDSS Sodba Psp 219/2019

Jedro

Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z drugim odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma tudi zavezanca. Pri uporabi prostega preudarka upošteva premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma določene okoliščine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbi tožene stranke št. ... z dne 1. 8. 2018 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 3. 8. 2017 odpravilo in zadevo vrnilo tožbeni stranki v ponovno upravno odločanje in določilo rok za odločitev 30 dni od pravnomočnosti te sodbe. Obenem je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti nastale stroške v znesku 653,31 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je že v sodnem postopku izkazala, da je upravni organ prve stopnje v predsodnem upravnem postopku tožnika večkrat pozval, da izpolni obrazec za oprostitev plačila institucionalnega varstva ter ga opozoril na pravne posledice, ki ga bodo doletele, če tega ne bo storil. S tem je upravni organ spoštoval in v celoti postopal skladno z določbami 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP) in s tem zavaroval tožnikove pravice. Tožnik obrazca ni izpolnil, pač pa je centru za socialno delo posredoval le dopis z dne 30. 5. 2017, v katerem pojasnjuje medsebojne odnose med upravičencem in njim. Zakaj ni izpolnil obrazca, tožnik ni znal pojasniti niti pred sodiščem. Pomeni, da glede na to, da vloga za oprostitev plačila institucionalnega varstva s strani tožnika ni bila podana, ne obstaja pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko center za socialno delo izračunal tožnikovo plačilno sposobnost. Ne strinja se, da se sodišče prve stopnje sklicuje na določeno sodbo, saj zavezanci s strani upravnega organa niso bili opozorjeni na posledice nevložitve vloge za oprostitev institucionalnega varstva. Vztraja, da je vložitev izpolnjene vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva bistvena za izračun plačilne sposobnosti zavezanca v konkretnem primeru tožnika.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe in vztraja, da je odločitev sodišča pravilna in zakonita. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

6. V predmetni zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 1. 8. 2018 v zvezi s prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. z dne 3. 8. 2017. V predsodnem postopku je bilo odločeno, da je upravičenec B.B., tožnikov oče, oproščen plačila storitve institucionalnega varstva v višini 128,78 EUR od 3. 5. 2017. Glede na oprostitev znaša njegov prispevek 500,84 EUR, tožnik pa je oproščen plačila v znesku 0,00 EUR, njegov prispevek pa znaša 128,78 EUR. Ker tožnik kot zavezanec ni vložil zahteve za oprostitev plačila, je bilo v predsodnem postopku šteto, da je njegova plačilna sposobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca B.B., torej 128,78 EUR. V tem postopku je sporno, ali in v kakšni višini je tožnik zavezanec za plačilo institucionalnega varstva za upravičenca, to je za svojega očeta.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/2007 s spremembami, v nadaljevanju: ZSV). Po prvem odstavku 100. člena ZSV so upravičenci in drugi zavezanci dolžni plačati socialnovarstvene storitve, razen tistih, ki so že po zakonu brezplačne. Skladno s četrtim odstavkom citirane določbe na zahtevo upravičenca do socialno-varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo, v skladu z merili. Merila, po katerih se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti določajo oprostitve pri plačilu storitev, je Vlada Republike Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 100. člena ZSV predpisala z Uredbo.

8. Skladno s 6. členom Uredbe o merilih za določanje oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/2004 s spremembami, v nadaljevanju: Uredba) pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po vrstnem redu plačil. Primarno je storitev institucionalnega varstva dolžan plačati upravičenec sam, če pa oskrbnina presega njegovo plačilno sposobnost, ima pravico do oprostitve plačila. Višino oprostitve oziroma razliko je dolžan plačati zavezanec, če jih je več pa vsi skupaj. Tudi zavezanci imajo pod določenimi pogoji pravico do oprostitve, če plačilo presega njihovo plačilno sposobnost (31. člen Uredbe).

9. V skladu s 124. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZZZDR), po katerem so otroci dolžni preživljati starše, so k plačilu storitev institucionalnega varstva za starše zavezani otroci glede na plačilno sposobnost, razen če je podan dejanski stan iz drugega odstavka citirane določbe.

10. V predsodnem postopku je bil zaradi tega, ker tožnik ni izpolnil obrazca za oprostitev plačila glede na plačilno sposobnost, šteto, da je polno plačilno sposoben in sicer v višini kot znaša oprostitev upravičenca in se dejansko plačilna sposobnost tožnika ni ugotavljala. Medtem, ko dejanski stan iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR ni bil zatrjevan.

11. Po merilih citirane Uredbe je oprostitev odvisna od vrednosti storitve, višine ugotovljenega dohodka, meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti in prispevka k plačilu storitve. Prispevek k plačilu storitve je znesek, ki ga je upravičenec ali zavezanec zmožen in zato dolžan plačati (16. člen Uredbe). Plačilno sposoben zavezanec je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša zavezančeva plačilna sposobnost. Oprostitev zavezanca se določi kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca (drugi odstavek 19. člena Uredbe). Pri plačilni sposobnosti gre za presežek dohodka nad mejo socialne varnosti (15. člen Uredbe).

12. Za določitev prispevka zavezanca je torej najprej potrebno ugotoviti njegovo plačilno sposobnost in šele nato določiti njegov prispevek.

13. V dopisu z dne 17. 5. 2017, na katerega se sklicuje pritožba, je bil tožnik s strani Centra za socialno delo A. res pozvan na predložitev potrebnih podatkov in dokazil o višini dohodkov. V tem dopisu je bil tudi izrecno opozorjen na to, da v nasprotnem primeru, če podatkov v določenem roku ne bo posredoval, da bodo šteli, da je plačilno sposoben v višini oprostitve plačila B.B.. Tožnik je v dopisu z dne 30. 5. 2017 Center za socialno delo A. seznanil, da obrazca ne bo izpolnil, niti ne bo posredoval podatkov in dokazil o svojem premoženjskem stanju, vsaj dokler ga pristojni organ ne bo seznanil s celotno vlogo upravičenca, vključno z vsemi dokazili. Hkrati je centru za socialno delo pojasnil, da zahtevane podatke lahko pridobi iz uradnih evidenc.

14. Zmotno in brez podlage je stališče, da je pri zavezancu, ki ne poda vloge za oprostitev in ne posreduje podatkov o premoženjskem stanju, šteti, da je plačilna sposobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca. Skladno z merili je potrebno po uradni dolžnosti ugotoviti plačilno sposobnost vsakega od zavezancev na podlagi ugotovljenega premoženjskega stanja. Kljub pozivu in opozorilu v zgoraj citiranem dopisu, da bo center za socialno delo štel, da je tožnik plačilno sposoben v višini oprostitve plačila B.B., o obveznosti plačila ni mogoče odločati mimo in v nasprotju z ZSV, ZZZDR in v nasprotju z Uredbo. Torej, da bi se avtomatično, ne da bi se ugotavljala plačilna sposobnost zavezanca, štelo, da je zavezanec plačilno sposoben v višini oprostitve upravičenca.

15. Pritožba neutemeljeno navaja, da v zadevi Psp 346/2018 ne gre za isto dejansko stanje, ker zavezanci niso bili opozorjeni na pravne posledice, kolikor ne bodo predložili zahtevanih podatkov. V zvezi s tem vprašanjem se pritožba prav tako neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 187/2017 z dne 20. 3. 2018 oziroma ta sodba celo pritrjuje stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da se je zavezanec, ker ni vložil zahteve oziroma izpolnil obrazca, odpovedal oprostitvi in da je izpolnitev obrazca bistvena za ugotavljanje plačilne sposobnosti in izračun oprostitve.

16. Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z drugim odstavkom 31. člena Uredbe pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma tudi zavezanca. Pri uporabi prostega preudarka upošteva premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma določene okoliščine.

17. Glede na vse navedene materialnopravne razloge, so v predsodnem postopku ostala pravnorelevantna dejstva nerazčiščena. V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno postopati skladno s pravili postopka (7. člen ZUP) in ugotoviti, kakšna je plačilna sposobnost tožnika in višina njegove obveznosti plačila storitev institucionalnega varstva, ob upoštevanju vseh okoliščin tudi na strani upravičenca (31. člen Uredbe).

18. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu z določbo 155. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer prispeval k razjasnitvi sporne zadeve.

Datum zadnje spremembe:

28.02.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 391/2018
• VDSS Sklep Psp 117/2020
• VDSS sodba Psp 215/2016