<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 390/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.390.2019
Evidenčna številka:VDS00029216
Datum odločbe:25.09.2019
Senat:mag. Biserka Kogej Dmitrovič (preds.), Ruža Križnar Jager (poroč.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kriva listina - javni uslužbenec

Jedro

Ponareditev podpisa nadrejenega delavca v času odsotnosti pomeni po svoji naravi takšno ravnanje, ki poruši zaupanje delodajalca do delavca, da takšnih ravnanj ne bo ponovil. Delodajalec, državni organ, mora namreč zaupati, da javni uslužbenec v času odsotnosti nadrejenega javnega uslužbenca ne bo zlorabil te odsotnosti tako, da bo „saniral“ svoje napake pri delu na način, da bo ponaredil podpis nadrejenega ter s tem povzročil pravni položaj, ko o pravicah strank v upravnem postopku odloči oseba, ki za to nima pooblastila. Tožena stranka je namreč dolžna v upravnem postopku izdajati upravne akte in dosledno upoštevati načelo zakonitosti. Glede na to, da je tožena stranka tožnici očitala tudi kršitev Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, je tožnica s svojim ravnanjem kršila tudi 10. člen ZJU, ki javnemu uslužbencu nalaga dolžnost častnega ravnanja pri izvrševanju javnih nalog v skladu s pravili poklicne etike.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v točkah I, II, III in V izreka spremeni tako, da se glasi:

„I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se nezakonitost sklepa Sekretariata Ministrstva za zdravje, št. ... z dne 24. 5. 2018 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije št. ... z dne 20. 6. 2018 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 13. 1. 2017 tožeči stranki, zaposleni na delovnem mestu št. ... - podsekretar v Sektorju A. v Direktoratu B. na Ministrstvu za zdravje.

2. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko v roku 8 dni povabiti nazaj na delo in jo brez prekinitve od 1. 9. 2018 dalje prijaviti v vsa socialna zavarovanja ter zagotoviti priznanje delovne dobe z vpisom v matično evidenco delavca pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, za čas od 1. 9. 2018 obračunati nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 2.255,16 EUR, pri čemer se opisani znesek zmanjša za mesec september 2018 za znesek 892,50 EUR bruto, ter po odvodu ustreznih davkov in prispevkov pristojnim institucijam, tožeči stranki izplačati neto znesek, pri čemer se neto znesek za čas od 1. 10. 2018 zmanjša za neto znesek denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki ga je prejemala tožnica, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače do plačila, ter ji priznati, obračunati in izplačati vse ostale pravice iz dela in po delu.

3. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni obračunati tožeči stranki iz naslova premalo izplačanih plač od 24. 5. 2018 do 4. 7. 2018 za

- mesec maj 2018 razliko v bruto znesku 266,68 EUR,

- mesec junij 2018 razliko v bruto znesku 1.127,60 EUR,

- mesec julij 2018 razliko v bruto znesku 153,76 EUR,

ter po odvodu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.“

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo nezakonitost sklepa Sekretariata Ministrstva za zdravje, št. ... z dne 24. 5. 2018 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije št. ... z dne 20. 6. 2018 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 13. 1. 2017 tožnici, zaposleni na delovnem mestu št. ... - podsekretar v Sektorju A. v Direktoratu B. na Ministrstvu za zdravje (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnico v roku 8 dni povabiti nazaj na delo in jo brez prekinitve od 1. 9. 2018 dalje prijaviti v vsa socialna zavarovanja ter zagotoviti priznanje delovne dobe z vpisom v matično evidenco delavca pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, za čas od 1. 9. 2018 obračunati vse neplačane plače v mesečnem bruto znesku 2.255,16 EUR, pri čemer se opisani znesek zmanjša za mesec september 2018 za znesek 892,50 EUR bruto, ter po odvodu ustreznih davkov in prispevkov pristojnim institucijam, tožnici izplačati neto znesek, pri čemer se neto znesek za čas od 1. 10. 2018 zmanjša za neto znesek denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki ga je prejemala tožnica, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila, ter ji priznati, obračunati in izplačati vse ostale pravice iz dela in po delu (točka II izreka). Tožena stranka je nadalje dolžna v roku 8 dni obračunati tožnici iz naslova premalo izplačanih plač od 24. 5. 2018 do 4. 7. 2018 za mesec maj 2018 razliko v bruto znesku 266,68 EUR, mesec junij 2018 razliko v bruto znesku 1.127,60 EUR in mesec julij 2018 razliko v bruto znesku 153,76 EUR, ter po odvodu ustreznih davkov in prispevkov izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila (točka III izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od 4. 7. 2018 do vključno 31.8.2018, tj. prijavo v socialna zavarovanja, priznanje delovne dobe ter obračun bruto mesečne plače za julij 2018 v znesku 1.496,41 EUR bruto in za avgust 2018 v znesku 1.376,61 EUR bruto ter izplačilo pripadajočega neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter priznanje in obračun vseh ostalih pravic iz dela in po delu za ta čas ter izplačilo neto nadomestila mesečne plače za čas od 1. 10. 2018 v višini neto zneska nadomestila za čas brezposelnosti, ki ga je prejemala tožnica (točka IV izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici v 8 dneh povrniti njene stroške postopka v višini 684,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (točka V izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma da jo spremeni tako, da sodno razveže pogodbo o zaposlitvi s tožečo stranko. Navaja, da je ravnanje tožnice takšne narave, da terja obravnavo do določbah ZDR-1 in na podlagi zaključkov po opravljenem zagovoru tudi skrajno sankcijo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru so navedeni resni in utemeljeni razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerih je glede na naravo ravnanj zaupanje v celoti porušeno, zato nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnica sicer s svojimi ravnanji izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin, ker pa toženi stranki iz tega naslova ni nastala škoda (ker tožnica ni spreminjala vsebine dokumenta), ni izpolnjen pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. C.C. je tožnici res predlagala, da se (po storjeni kršitvi) udeleži usposabljanja za ravnanje z aplikacijo D., ki je tožnica ni obvladala. Usposabljanje je bilo organizirano v prostorih Ministrstva za zdravje, izvedel pa ga je javni uslužbenec, zaposlen v ... pisarni. Usposabljanje traja približno uro delovnega časa, torej javna uslužbenka ni bila napotena na usposabljanje, temveč gre za usposabljanje, ki se ga udeleži vsak zaposleni pri toženi stranki in vzame največ uro delovnega časa. Meni, da je II. točka izreka neizvršljiva v delu, ki se nanaša na reintegracijo, saj tožena stranka ne razpolaga s kvoto kadrovskega načrta, s katerim Vlada RS določa število zaposlenih pri toženi stranki. Tožnico je namreč tožena stranka nadomestila z drugo zaposlitvijo za nedoločen čas. Tožena stranka meni, da je sodišče zaradi zmotne in nepopolne dokazne ocene dejansko stanje ugotovilo nepravilno in nepopolno. Posledično tudi ni pravilno uporabilo materialnega prava. Tožena stranka, glede na vse navedeno, v primeru ugotovitve sodišča, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kljub navedenim pojasnilom nezakonita, predlaga, da pritožbeno sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi v skladu z določbo 118. člena ZDR-1, kar je tudi v skladu s Konvencijo MOD št. 158.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, navedenih v pritožb, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve pravil postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, vendar zmotno uporabilo materialno pravo in zato sprejelo napačno odločitev.

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, v kolikor bi sodišče druge stopnje štelo, da je odpoved nezakonita, vendar hkrati tudi navaja, da je bilo ravnanje tožnice nezakonito, da je odpoved zakonita ter predlaga razveljavitev celotnega izreka sodbe sodišča prve stopnje. Tožena stranka torej izpodbija sodbo v celoti, tako glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi kot tudi glede odločitve o reintegracijskem delu tožbenega zahtevka in odločitve o stroških postopka, podrejeno pa predlaga sodno razvezo, v kolikor bi bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

7. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:

- Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu podsekretar v Sektorju A. v Direktoratu B.. Tožnici je bila 24. 5. 2018 podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS. št. 21/2013 in nasl.), ker naj bi kršila delovne obveznosti, pri čemer imajo kršitve zakonske znake kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 3. točki prvega odstavka 252. člena Kazenskega zakona (KZ-1; Ur. l. RS, št. 55/2008 in nasl.), poleg tega pa gre za hujše naklepne kršitve delovnih obveznosti

- Tožnica naj bi 20. 4. 2018 na dveh dokumentih podpisala nadrejeno delavko, ki je takrat ni bilo v službi, s čimer je ponaredila njen podpis. V dokumentu št. ... z dne 18.4.2018 je tožnica popravila naslovnika, ker je pred tem navedla napačnega naslovnika. Dokumenta ni dala v podpis svoji vodji (C.C.) niti njeni namestnici E.E.), ampak je dodala podpis vodje in dokument odpremila.

- Istega dne je zaradi napak v številki dokumenta popravila dopis v spisu ..., ki je bila datiran na dan 17. 4. 2018, in sicer tako, da je številko dokumenta iz ... popravila v številko .... Tudi ta dokument je opremila s podpisom vodje C.C., vendar ga vodja ni podpisala, ker je bila odsotna, tega dokumenta pa tožnica ni odpremila. Z navedenimi ravnanji naj bi izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin.

8. O tožničini pritožbi zoper izredno odpoved je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, ki je njeno pritožbo s sklepom z dne 20. 6. 2018 zavrnila.

9. Delodajalec lahko delavcu v skladu s prvim odstavkom 110. člena ZDR-1 izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja (1. alineja prvega odstavka), oziroma če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alineja prvega odstavka). Po določbi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

10. KZ-1 v prvem odstavku 251. člena določa, da se kaznuje z zaporom do dveh let, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Po tretjem odstavku 251. člena KZ-1 pa se kaznuje z zaporom do treh let, kdor ponaredi javno listino, oporoko, javno ali uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na podlagi zakona, spremeni tako pravo listino ali kdor tako ponarejeno ali spremenjeno listino hrani zaradi uporabe ali jo uporabi kot pravo. Kaznivo dejanje ponarejanja listine pomeni materialno ponareditev listine, dejanje se lahko stori z naklepom, izvršitveno dejanje pa je lahko podano v štirih oblikah in sicer: storilec lahko bodisi napravi krivo listino, predrugači pravo listino, uporabi krivo listino in uporabi predrugačeno listino. Kriva je listina, ki ne izvira od osebe, ki je v njej navedena kot izdajatelj. Predrugačenje listine pa predstavlja nepooblaščeno vsebinsko spremembo izjave v listini; listina mora s tem dobiti drug smisel, to pa se lahko stori z izbrisanjem ali dodajanjem besed, ločil, številk in podobno. Če ima prava listina, izdana od osebe, ki je na njej označena kot izdajatelj, neresnično vsebino, s tem ne postane kriva listina.1 Po določbi prvega odstavka 252. člena KZ-1 (posebni primeri ponarejanja listin) se za ponarejanje listin kaznuje po prvem odstavku, če gre za listino iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pa po tretjem odstavku prejšnjega člena: 1) kdor kakšen papir, golico ali kakšno drugo listino, ki jo je kdo podpisal, neupravičeno izpolni s kakšno izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja; 2) kdor koga preslepi o vsebini kakšne listine in jo ta podpiše, misleč, da se podpisuje pod kakšno drugo listino ali pod kakšno drugo vsebino; 3) kdor izda listino v imenu kakšne osebe brez njenega pooblastila ali v imenu osebe, ki je ni; 4) kdor kot izdajatelj listine doda k svojemu podpisu kakšen položaj ali naziv, čeprav nima takega položaja ali naziva, pa to bistveno vpliva na dokazilno moč listine; in 5) kdor napravi listino tako, da neupravičeno uporabi pravi pečat ali znamenje.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva in zavzelo naslednja pravna stališča:

- Tožnica je 20. 4. 2018 na dva dopisa dodala podpis vodje C.C., ki je takrat ni bilo v službi. Vodjo je podpisala, ker je lahkomiselno mislila, da ima njeno odobritev, saj so bili dokumenti že odobreni in tudi podpisani z njene strani. Ker je hitela, je prišlo do napake v naslovniku in številki dokumenta, zato je to popravila in podpisala vodjo ter dokument poslala - sama vsebina dokumenta se ni spremenila.

- Tožnica je s tem, ko je podpisala vodjo C.C., ki dopisa pred odpremo ni videla in ga ni podpisala, ravnala napačno in kršila svoje obveznosti vestnega izpolnjevanja delovnih obveznosti iz 33. člena ZDR-1, prepoved škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1 in 8. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, UR. l. RS št. 56/2002 in nasl.), ki določa, da javni uslužbenec izvršuje javne naloge na podlagi in v mejah ustave, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, zakonov in podzakonskih predpisov (načelo zakonitosti).

- Ravnanje tožnice izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listine po 3. točki prvega odstavka 252. člena v povezavi s prvim odstavkom 251. člena KZ-1. Tožnica je odpremila dokument v imenu C.C., ki tožnice ni pooblastila, da jo podpiše oz. vstavi njen podpis na sam dokument v času, ko je ni v službi, pri tem pa je vedela, da dokumenta ne podpisuje C.C., vendar je kljub temu dodala njen podpis.

- Okrožni državni tožilec je ovadbo zoper tožnico zavrgel, čeprav je ugotovil, da so zakonski znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin izpolnjeni, ker je ocenil, da gre za dejanje majhnega pomena, upoštevajoč samo naravo kršitve (popravljanje zgolj administrativnih napak) in glede na to, da toženi stranki ni nastala nobena škoda.

- Čeprav ravnanje tožnice izpolnjuje zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, tožničino ravnanje ne zadostuje za podajo izredne odpovedi, saj ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka).

- Toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala škoda.

- Ni izkazano, da bi tožena stranka izgubila zaupanje v tožničino delo, saj je tožnica tudi po 20. 4. 2018, vse do izdaje sklepa o izredni odpovedi, nemoteno opravljala delo - tožena stranka bi ji lahko skladno s tretjim odstavkom 110. člena ZDR-1 že ob vročitvi obdolžitve prepovedala opravljanje dela.

- Neutemeljena je navedba tožene stranke, da tožnici ne more zaupati, ker nadrejene ni sama obvestila o kršitvi, saj je tožnica o kršitvi želela govoriti z nadrejeno, vendar se v ponedeljek 23. 4. 2018 in torek 24. 4. 2018 nista mogli dobiti zaradi obveznosti C.C. oziroma ker ji C.C. ni vrnila klica.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta podana razloga za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1, pri čemer je tudi upoštevalo, da je tožnica kršitvi priznala. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljeno dejansko stanje ni podan pogoj za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Tožena stranka je v odpovedi utemeljeno navedla, da ravnanje tožnice ni skladno z nalogami njenega delovnega mesta podsekretar, niti z nazivom podsekretar, ravnanje pa je nedopustno tako z vidika narave njenega dela kot tudi organa nasploh, zaradi česar gre za izredno veliko izgubo zaupanja tožene stranke do tožnice. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je ravnanje vsaj moralno škodilo interesom tožene stranke, saj je morala tožena stranka naslovnika (F.) obvestiti, naj sporne odločbe (soglasje k programu pripravništva) z dne 17. 4. 2018 s ponarejenim podpisom ne upošteva oziroma naj jo šteje za brezpredmetno ter jo nadomesti z novo odločbo z dne 25. 5. 2018 (B7). Prav tako je z identičnim dopisom tožena stranka obvestila naslovnika G., ter dokument z 20. 4. 2018 nadomestilo z dokumentom z dne 25. 5. 2018. Ponareditev podpisa nadrejenega delavca v času odsotnosti pomeni po svoji naravi takšno ravnanje, ki poruši zaupanje delodajalca do delavca, da takšnih ravnanj ne bo ponovil. Delodajalec, državni organ, mora namreč zaupati, da javni uslužbenec v času odsotnosti nadrejenega javnega uslužbenca ne bo zlorabil te odsotnosti tako, da bo „saniral“ svoje napake pri delu na način, da bo ponaredil podpis nadrejenega ter s tem povzročil pravni položaj, ko o pravicah strank v upravnem postopku odloči oseba, ki za to nima pooblastila. Tožena stranka je namreč dolžna v upravnem postopku izdajati upravne akte in dosledno upoštevati načelo zakonitosti. Glede na to, da je tožena stranka tožnici očitala tudi kršitev Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Ur. l. RS, št. 8/01), je tožnica s svojim ravnanjem kršila tudi 10. člen ZJU, ki javnemu uslužbencu nalaga dolžnost častnega ravnanja pri izvrševanju javnih nalog v skladu s pravili poklicne etike.

13. Zato za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v okoliščinah konkretnega primera ni odločilno, da je tožena stranka tožnici dovolila nadaljevanje dela do podaje izredne odpovedi, ter ji je šele istočasno s podano odpovedjo prepovedala opravljati delo do dokončnosti sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Šele takrat, po podaji zagovora tožnice, je bil namreč ugotovljen odpovedni razlog oziroma so bile toženi stranki znane vse okoliščine tožničinega ravnanja. Prav tako ni bistveno, da se je tožnica udeležila internega usposabljanja za delo z aplikacijo D., saj je šlo za krajše, enourno usposabljanje, ki se ga udeležijo vsi zaposleni pri toženi stranki, zato ni mogoče sklepati, da zaradi napotitve na usposabljanje zaupanje v njeno delo ni bilo porušeno. Odločitev okrožnega državnega tožilca, da ovadbo zoper tožnico zavrže, ne vpliva na težo kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Z vidika delodajalca je bistveno zaupanje v ravnanje delavca oziroma javnega uslužbenca, ter dejstvo, da je bilo treba sanirati posledice tožničinega ravnanja (obvestilo strank v upravnem postopku), zato zavrženje ovadbe v ničemer ne zmanjšuje teže ravnanja in ne pomeni, da pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ni podan. Prav tako ni odločilno, da je tožnica hotela nadrejeno obvestiti o kršitvi, saj je to hotela storiti potem, ko se je že zvedelo za ponareditev podpisa.

14. Glede na navedeno je pritožba tožene stranke utemeljena, ker je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP). Za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici je namreč obstajal utemeljen razlog. Ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, sta neutemeljena tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Posledično je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o stroških postopka v točki V izreka sodbe sodišča prve stopnje.

15. Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj je s pritožbo uspela nasprotna stranka (154. člen ZPP).

-------------------------------
1 Povzeto po: Mitja Deisinger, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, Založba GV, 2002, str. 579 do 584.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 33, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 251, 251/3, 252, 252/1, 252/1-3.
Zakon o javnih uslužbencih (2002) - ZJU - člen 10, 37.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.02.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1NTc3