VDSS Sklep Pdp 633/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je kot bistveno izpostavilo, da s sodbo VIII Ips 63/2018 ni bila spremenjena nobena odločba, na kateri bi temeljila sodba in sklep Pd 636/2012 oziroma da se je v postopku, v katerem je bila izdana sodba VIII Ips 63/2018, presojalo odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016, ki sta bili izdani šele po sodbi in sklepu Pd 636/2012. To z vidika presoje obstoja obnovitvenega razloga ni bistveno. Bistveno je, da je bilo z odločbama z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016 poseženo v odločbo, s katero je bila tožnici priznana starostna pokojnina oziroma na podlagi katere ji je bila v času od 14. 11. 2012 oziroma 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 izplačevana starostna pokojnina. Na tej odločbi pa je odločitev v sodbi in sklepu Pd 636/2012 temeljila - temeljila je na tem, da je bila tožnica (na podlagi odločbe z dne 29. 11. 2012) prejemnica starostne pokojnine. Glede na navedeno je v tožničinem primeru podan obnovitveni razlog iz 9. točke drugega odstavka 394. člena ZPP, saj se odločitev v sodbi in sklepu Pd 636/2012 opira na odločbo drugega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena z odločbo z dne 5. 1. 2016 v zvezi z odločbo z dne 16. 6. 2016 oziroma sodbo VI Ps 1207/2016 v zvezi s sodbo Pdp 237/2017 in sodbo VIII Ips 63/2018.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka tožnice (točka I izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške v zvezi s predlogom za obnovo postopka (točka II izreka).

2. Zoper navedeni sklep, razen zoper odločitev, da toženka sama krije svoje stroške v zvezi s predlogom za obnovo postopka, se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnica. Navaja, da je bilo s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru Pd 636/2012 ugodeno njenemu reparacijskemu zahtevku na način, da je bilo upoštevano dejstvo prejemanja starostne pokojnine na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 29. 11. 2012. Z odločbo z dne 5. 1. 2016 je bilo poseženo v odločbo o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila upoštevana v postopku Pd 636/2012. Podan je obnovitveni razlog iz 9. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa spremeni in dovoli obnovo postopka v delu odločitve o reparacijskem zahtevku oziroma ga razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbo toženka prereka navedbe tožnice in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo navedenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa zmotno presodilo, da obnovitveni razlog iz 9. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni podan. V 9. točki prvega odstavka 394. člena ZPP je določen obnovitveni razlog: če se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.

6. S pravnomočno sodbo in sklepom Delovnega sodišča v Mariboru I Pd 636/2012 je bilo med drugim odločeno o reparacijskem zahtevku tožnice, in sicer je bilo toženki naloženo, da tožnici za čas od 14. 11. 2012 do 14. 11. 2014 izplača nadomestilo plače, kot če bi delala, pri čemer so v izreku sodbe in sklepa po višini določeni bruto in neto zneski nadomestila plače za posamezni mesec. Pri neto zneskih je upoštevano dejstvo, da je tožnica prejemala starostno pokojnino, tako da je bilo pripadajoče nadomestilo plače znižano za prejete zneske pokojnine. Starostno pokojnino je prejemala na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (konkretno odločbe z dne 29. 11. 2012), v katero je bilo poseženo s kasneje izdanima odločbama. Z odločbo z dne 20. 5. 2015 je bilo ustavljeno izplačevanje starostne pokojnine tožnici, z odločbo z dne 5. 1. 2016 pa je bilo odločeno, da je tožnica v času od 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 neupravičeno prejela izplačano starostno pokojnino. Tožnica se je zoper odločbo z dne 5. 1. 2016 pritožila, po negativni odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 16. 6. 2016 je uveljavljala sodno varstvo. S pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani VI Ps 1207/2016 v zvezi s sodbo Pdp 237/2017 sta bili odločbi z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016 odpravljeni. Takšna odločitev je bila v revizijskem postopku s sodbo VIII Ips 63/2018 spremenjena.

7. Sodišče prve stopnje je kot bistveno izpostavilo, da s sodbo VIII Ips 63/2018 ni bila spremenjena nobena odločba, na kateri bi temeljila sodba in sklep Pd 636/2012 oziroma da se je v postopku, v katerem je bila izdana sodba VIII Ips 63/2018, presojalo odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016, ki sta bili izdani šele po sodbi in sklepu Pd 636/2012. To z vidika presoje obstoja obnovitvenega razloga ni bistveno. Bistveno je, da je bilo z odločbama z dne 5. 1. 2016 in z dne 16. 6. 2016 poseženo v odločbo, s katero je bila tožnici priznana starostna pokojnina oziroma na podlagi katere ji je bila v času od 14. 11. 2012 oziroma 15. 11. 2012 do 14. 11. 2014 izplačevana starostna pokojnina. Na tej odločbi pa je odločitev v sodbi in sklepu Pd 636/2012 temeljila - temeljila je na tem, da je bila tožnica (na podlagi odločbe z dne 29. 11. 2012) prejemnica starostne pokojnine.

8. Glede na navedeno je v tožničinem primeru podan obnovitveni razlog iz 9. točke drugega odstavka 394. člena ZPP, saj se odločitev v sodbi in sklepu Pd 636/2012 opira na odločbo drugega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je bila kasneje pravnomočno spremenjena z odločbo z dne 5. 1. 2016 v zvezi z odločbo z dne 16. 6. 2016 oziroma sodbo VI Ps 1207/2016 v zvezi s sodbo Pdp 237/2017 in sodbo VIII Ips 63/2018. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj ponovno odloči o utemeljenosti predloga za obnovo postopka.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

25.02.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 1478/2005, enako tudi X Ips 200/2006, X Ips 45/2007 in X Ips 217/2007X , Ips 1676/2005, X Ips
• Sklep VIII Ips 13/2005
• VSC sklep Cpg 239/2002