VDSS Sodba Pdp 621/2019

Jedro

Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).

V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 229,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da tožniku iz naslova plače: - za junij 2018 obračuna bruto znesek 1.961,71 EUR in izplača pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2018 do plačila, - za julij 2018 obračuna bruto znesek 1.954,51 EUR in izplača pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2018 do plačila, - za avgust 2018 obračuna bruto znesek 125,11 EUR in izplača pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2018 do plačila; zahtevek za plačilo davkov in prispevkov od bruto plač za junij, julij in avgust 2018, zakonskih zamudnih obresti od neto plače za junij 2018 za 15. 7. 2018, zakonskih zamudnih obresti od neto plače za julij 2018 za 15. 8. 2018 in zakonskih zamudnih obresti od neto plače za avgust 2018 za 15. 9. 2018 je zavrnilo (točka I izreka). Naložilo mu je, da tožniku obračuna sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2018 v bruto znesku 491,62 EUR, odvede akontacijo dohodnine in izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2018 do plačila; zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2018 za 1. 7. 2018 je zavrnilo (točka II izreka). Naložilo mu je, da tožniku izplača stroške prehrane: - za junij 2018 v znesku 128,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 16. 7. 2018 do plačila, - za julij 2018 v znesku 134,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 16. 8. 2018 do plačila, - za avgust 2018 v znesku 12,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 16. 9. 2018 do plačila; višji zahtevek za stroške prevoza (prehrane) za junij 2018 v znesku 36,72 EUR s pripadki in za julij 2018 v znesku 48,96 EUR s pripadki ter zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od stroškov prehrane za junij 2018 za 15. 7. 2018, za julij 2018 za 15. 8. 2018 in za avgust 2018 za 15. 9. 2018 je zavrnilo (točka III izreka). Naložilo mu je, da tožniku plača odškodnino v višini 935,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2018 do plačila (točka IV izreka) ter mu povrne pravdne stroške v višini 244,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene zamudne sodbe se iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu. Toženec zaradi nepravilno vročene tožbe v odgovor ni imel možnosti sodelovati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje mu s tožbo ni vročilo poziva, naj nanjo odgovori. Od tožene stranke, ki ne prejme poziva, naj odgovori na tožbo, se ne pričakuje, da bo na tožbo odgovorila (prim. odločbi VSK I Cp 344/2014, VSL I Cpg 344/2014). Toženec je skupaj s tožbo prejel le povabilo na mediacijo, ki se jo je udeležil, tožniku je izvensodno sporočil, da mu ničesar ne dolguje. Iz tega jasno izhaja, da bi na tožbo odgovoril, če bi poziv, naj nanjo odgovori, prejel, saj zahtevkom nasprotuje. Kot laiku se mu ni zdelo nenavadno, da s tožbo ni prejel poziva, naj nanjo odgovori. Da poštna pošiljka ni vsebovala poziva, naj na tožbo odgovori, lahko potrdi A.A., ki jo je prevzela, to bi bilo potrjeno s primerljivim tehtanjem pošiljk. Toženec pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del zamudne sodbe spremeni in zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik na pritožbo odgovarja in prereka pritožbene navedbe toženca. Navaja, da je bil toženec pozvan, naj na tožbo odgovori, hkrati je bil opozorjen na posledice, če odgovora na tožbo ne bo podal. Da je bilo tako, potrjuje povratnica v spisu, ki ima značaj javne listine. Tožencu je bila tožba pravilno vročena v odgovor, izpolnjeni so tudi drugi pogoji, določeni v zakonu, tako da je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo z zamudno sodbo. Toženec neresnično prikazuje dejstva in zavlačuje postopek. Glede na dejstvo, da ima blokiran bančni račun, je vprašljivo, ali bodo tožniku prisojeni zneski sploh izplačani. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zlasti ne kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izda zamudno sodbo, in tudi ni zmotno uporabilo materialnega prava. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom, ki jih je navedlo v obrazložitvi, glede na pritožbene navedbe pa dodaja:

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so bili podani vsi pogoji, določeni v prvem odstavku 318. člena ZPP, za izdajo zamudne sodbe, med katerimi je pogoj, da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.

7. Poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo (v spisu na list. št. 9), vsebuje poziv na odgovor v roku 30 dneh od vročitve tožbe, pri čemer je tožena stranka opozorjena na dolžnost obrazložitve odgovora na tožbo. Navedeno je, da bo sodišče, če tožena stranka na tožbo ne bo odgovorila v določenem roku ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo zamudno sodbo, in da mora tožena stranka tudi v primeru podaje soglasja k začetku mediacije na tožbo odgovoriti v skladu s tem pozivom. Iz vročilnice, ki je pripeta k pozivu toženi stranki, naj odgovori na tožbo, izhaja, da je bilo tožencu vročeno: „T-tožba s pril. A1-A15, poziv, povabilo k M s pril.“, torej tožba s prilogami A1 do A15, poziv, naj na tožbo odgovori, povabilo k mediaciji in priloge k temu povabilu. Vročilnica je podpisana, poštna pošiljka je bila dne 14. 1. 2019 vročena.

8. Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).

9. Iz povzetih stališč Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za konkretni primer izhaja sledeče: vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo tožencu vročeno sodno pisanje, v katerem so bili tožba s prilogami A1 do A15, poziv, naj na tožbo odgovori, povabilo k mediaciji in priloge k temu povabilu. Če bi toženec ravnal kot povprečno skrbna oseba (četudi laik, kot neutemeljeno poudarja v pritožbi), bi ob vročitvi sodnega pisanja preveril, ali se navedene listine v sodni pošiljki res nahajajo in bi sodišče opozoril na morebitne nepravilnosti, česar ni storil niti se ni z vpogledom v sodni spis prepričal, kaj je s sodnim pisanjem, ki mu je bilo vročeno (vsaj tega ne zatrjuje).

10. Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokaz o opravljeni vročitvi, kot izhaja iz vročilnice, je torej mogoče ovreči, vendar pri tem velja višji dokazni standard (VSL sodba I Cp 925/2018).

11. Toženec za svoje navedbe, da mu s tožbo ni bil vročen poziv, naj nanjo odgovori, v pritožbi predlaga svoje zaslišanje, zaslišanje A.A., svoje prijateljice, ki je pooblaščena za sprejem pisanj, in primerljivo tehtanje pošiljk. Izpoved toženca in osebe, pooblaščene za sprejem pisanj pri tožencu, torej oseb, ki imajo (vsaj posreden) interes za uspeh v postopku, četudi bi navedbe toženca potrdile, ne zadošča za dosego omenjenega višjega dokaznega standarda, da bi se lahko ovrgla resničnost navedb na vročilnici kot javni listini. Dokaz, s katerim bi se z zadostno stopnjo prepričanja ovrglo navedbe na vročilnici, je dokaz s tehtanjem pošiljk. Izvedbo tega dokaza toženec sicer predlaga, vendar pri tem ne navede določno, katere listine so v sodni pošiljki, ki jo je prejel, bile, predvsem pa ne navede, kakšna je bila teža sodne pošiljke, kot mu je bila vročena. Ob izostanku takšnih navedb sodišče tehtanja pošiljk ne more izvesti.

12. Sodna praksa, na katero se sklicuje toženec v pritožbi (VSK I Cp 982/2006, VSL I Cpg 344/2014), ni bila sprejeta v zadevah, ki imajo bistveno enako dejansko podlago, kot je v konkretnem primeru. V zadevi VSK I Cp 982/2006 na povratnici (vročilnici) sodne pošiljke, s katero je bila tožba vročena, ni bilo oznake, da bi bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj tožena stranka nanjo odgovori. V zadevi VSL I Cp 344/2014 pa toženi stranki poziv, naj na tožbo odgovori, ni bil vročen, tožena stranka je odgovor na tožbo kljub temu podala, sodišče pa je zavzelo stališče, da sestava odgovora na tožbo, na katerega stranka ni bila pozvana, ne predstavlja za pravdo potrebnega stroška v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.

13. V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor. Sodišče prve stopnje je, ker toženec na tožbo ni odgovoril in ker so bili izpolnjeni ostali pogoji, ki jih določa prvi odstavek 318. člena ZPP (da ne gre za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati, da utemeljenost zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in da dejstva, na katera se opira zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali dejstvi, ki so splošno znana), utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je zahtevku tožnika (v pretežni meri) ugodilo.

14. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP; toženec sam krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel, tožniku pa je po načelu uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP) dolžan plačati za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče mu je ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/15 in nadalj.) priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo (višina nagrade v odvisnosti od vrednosti izpodbijanega dela zamudne sodbe; tarifna številka 15/4 v povezavi s tarifno številko 15/1a oziroma 18/1 OT) in 7,5 točke materialnih stroškov (2% od skupne vrednosti storitve; tretji odstavek 11. člena ZPP), skupaj 382,5 točke ali 229,50 EUR.

Datum zadnje spremembe:

21.01.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1188/2010
• VSRS Sklep I Up 278/2016
• VSC Sklep I Ip 93/2022